Žarko Gorenjc je ženo zadavil s pasom kopalnega plašča
Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je v ponedeljek z zasliševanjem prič nadaljevalo sojenje Žarku Gorenjcu, obtoženemu umora žene Jasne 5. marca lani v domači hiši v Dolah pri Polici v občini Grosuplje.
Po obtožbi jo je tega dne, med 3. in 5. uro zjutraj, zadavil s pasom kopalnega plašča. Nekdanji policist, magister ekonomskih in poslovnih ved, zaposlen v Banki Slovenije, se je še istega dne skupaj z očetom oglasil na policiji in se predal. Tožilci mu očitajo umor iz nizkotnih nagibov, žena je namreč hotela ločitev in deljeno skrbništvo nad hčerko. Grozi mu do 30 let zapora.
Toda na predobravnavnem naroku krivde ni bil pripravljen priznati, v zagovoru pa je pojasnjeval, kako je bil on njena žrtev, da je vršila totalen nadzor nad njegovim življenjem. Kot da bi poslušali zgodbo oškodovanke. Svoje dejanje sicer obžaluje, dogajanja pa se zaradi pomirjeval in kokaina ne spominja čisto natanko. Glavna obravnava se je v ponedeljek nadaljevala z zasliševanjem prič, med drugimi je besedo dobil izvedenec sodne medicine Tomaž Zupanc, ki je povedal, da je bil neposreden vzrok smrti zadušitev z zadrgo. Po besedah izvedenca je žrtev po približno stotih sekundah izgubila zavest, od izgube zavesti do smrti pa lahko traja dve, tri minute. Tožilstvo je zanimalo, kaj žrtev medtem doživlja. Po besedah izvedenca tisti, ki so brez uspeha poskušali samomor z obešenjem, izpovedujejo, da je posebej hudo prvih deset sekund, potem sledijo prijetne, običajno erotične fantazije. Kot je še izpostavil Zupanc, pokojna v kritičnem času v organizmu ni imela psihoaktivnih substanc.
Ločitev zanjo »misija nemogoče«
Je pa sodnik Bernard Tajnšek prebral tudi nekaj listin v spisu. Med drugim pismo umorjene sestri, ta pa naj bi ga naprej posredovala sodelavcu, in sicer kar takratnemu ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku. V pismu razmišlja o ločitvi, a jo je strah, govori o popolem nadzoru s strani partnerja, psihofizičnem nasilju, a poudarja, da je ločitev zanjo »misija nemogoče«. O nevzdržnih razmerah doma se je zaupala tudi uslužbencem centra za socialno delo, osebni zdravnici in nekaterim prijateljicam, vendar moža ni hotela prijaviti policiji, čeprav bi to morda lahko preprečilo njen tragični konec. Nekatere njene prijateljice so v preiskavi izpovedovale, da so se spremembe v zadnjem letu pred umorom kazale tudi na njeni koži, da je bila »siva in izžeta«. Zaradi stresa je tudi verižno kadila, so opazile prijateljice. Ena od njih je kot zaslišana kot priča povedala, da ji je Jasna zaupala, da jo je večkrat davil in ji zabičal, da v primeru ločitve živa ne bo prišla iz hiše in da v nobenem primeru ne bo dobila hčerke.
