»Presenečen sem bil, ko sem izvedel za to.« »Ne vem, kako se je lahko to zgodilo, vedno je tako skrbel za vse.« »Čudno se mi je zdelo. Okoli kmetije je bilo vedno lepo urejeno in pokošeno.« Tako so v petek na okrajnem sodišču v Trebnjem eden za drugim pripovedovali sosedje, prijatelji in sodelavci Alojza Rajnarja iz Krtine, ki ga obtožnica bremeni mučenja živali.

Lani aprila je bilo, ko so Slovenijo pretresle fotografije prizorov, na katere sta ob obisku Rajnarjevega hleva naletela policija in veterinarska inšpekcija. »Tega, kar smo videli, si ne morete predstavljati niti v najhujši grozljivki,« je po odvzemu živali, ki je sledil, izjavila Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj.

V hlevu Alojza Rajnarja, zdaj že nekdanjega predsednika Turistično-konjeniškega društva Krtina, je konj Miško, ki so mu ga prijatelji nekaj let pred tem podarili za rojstni dan, stal na 1,3 metra visokem kupu iztrebkov. Toliko jih je bilo, da je glavo tiščal pod strop in z lopato so morali narediti klančino, da so ga rešili. Konj je bil več mesecev, morda celo let, zaprt v svojem boksu, bil je popolnoma shiran, z razpadajočimi kopiti in številnimi odprtimi ranami. Ko je prišel iz hleva, se je izmučen ulegel in bil na koncu po nalogu inšpekcije uspavan.

Enako kruto usodo so doživljali biki. V hlevu jih je bilo šest. Stali so v svojem urinu in iztrebkih, ki so jim segali do trebuhov, ter gnili pri živem telesu. V napajalnikih je bila s fekalijami onesnažena voda, privezani so bili s kratkimi verigami, ki so se vraščale v njihova telesa. Eden od bikov je bil star pet let, zaradi pretesne verige pa je imel glavo v velikosti dveletne živali. »Smrad je bil neznosen, v očeh živali pa se je zrcalilo eno samo hudo trpljenje,« se odvzema spominja Nedeljkova.

S psičko menda lepše

Biki so po odvzemu več tednov okrevali pod nadzorom veterinarjev, potem so bili prodani v zakol, Rajnarju pa so odvzeli tudi psičko Bino. Ob odvzemu naj bi bila preplašena in z vedenjskimi težavami. Obnašala se je, kot bi jo kdo tepel ali brcal, je na eni od prejšnjih obravnav povedal Dušan Hajdinjak iz Zavetišča Meli.

Rajnarjevi sosedje so, vsaj kar se psičke tiče, v petek na sodišču pripovedovali drugačno zgodbo. »Živela je v pesjaku, skrbel je zanjo in jo občasno spustil, da je šla po vasi. Tudi k nam je prišla. Lojze jo je včasih prišel iskat, včasih pa jo je samo poklical in je šla domov. Nikoli nisem videl, da bi grdo ravnal z njo,« je povedal Pij Vavtar, lastnik bližnjega bara. Z Rajnarjem si deli nekaj kmetijskih strojev. Večkrat je bil pri njem, a nikoli v hlevu, in ob razkritju razmer v njem je bil presenečen, tako kot drugi sosedje.

Podobno sta povedala tudi druga dva soseda, Aleš Koblar in Simon Zupančič. Tudi Rajnarjev prijatelj Jože Lopatec iz Kamnega Potoka je potrdil, da je za psičko lepo skrbel, ta pa mu je izkazovala naklonjenost. Da Bine ni trpinčil, je odločno zanikal tudi sam Rajnar, ki je bil v svojem zagovoru ob začetku glavne obravnave sicer zelo kratek. Dejal je, da tega ni storil z namenom, da je bil pod stresom, da je imel v tistem obdobju psihične in drugačne težave, tudi družinske, zato ni bil v stanju, da bi skrbel za živali.

Več v četrtek v Dolenjskem listu.