Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Sojenje Borutu Turku: Dejanja se je zavedal


M. Ž.
1. 3. 2022, 18.00
Posodobljeno
02. 03. 2022 · 09:32
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

turk.jpg
Boruta Turka je senat novomeškega okrožnega sodišča že januarja lani spoznal krivega umora na grozovit način in iz brezobzirnega maščevanja ter ga obsodil na 24 let zapora, a je Višje sodišče sodbo spomladi razveljavilo in jo vrnilo prvostopenjskemu sodišče v ponovno sojenje.

##IMAGE-3739058##

Na Okrožnem sodišču v Novem mestu se je prejšnji teden, na drugo obletnico tragičnega dogodka na Potoku, nadaljevala glavna obravnava v ponovljenem, tokrat že tretjem sojenju 34-letnemu Borutu Turku, ki ga obtožnica bremeni umora 27-letne partnerke Romane Muhič. Tokrat sta med ostalim pričala izvedenec psihiatrije Matej Kravos in izvedenka sodne medicine Marjeta Kladnik Jene, ki je tudi opravila obdukcijo.

Glavna obravnava pred petčlanskim senatom je le potekala v prisotnosti novinarjev, saj jo je sodnica mag. Romana Rački Strmole zavoljo sproščanja kovidnih ukrepov odprla za javnost. Obramba je sicer znova predlagala izključitev javnosti, a je senat tokrat predlog zavrnil.

Tokrat je bilo v ospredju predvsem vprašanje Turkove prisebnosti v času dejanja, njegove sposobnosti razumevanja dogodkov in nadzorovanja svojih dejanj. Psihiater Kravos je povedal, da je obtoženi normalna inteligentna oseba, ki se zaveda, kaj je storila, in da ne gre za hujšo obliko neke osebnostne motnje, zavoljo katere morebiti ne bi razumel dejanja, ali hude duševne motnje, zaradi katere bi izgubil stik z realnostjo. Je pa pri obdolžencu ugotovil osebnostno motnjo, ki se izkazuje v čustveni neuravnovešenosti in narcisistični osebnostni strukturi, sicer je na meji, vendar pa ni na patološki, bolezenski strani. »Značilno za mejne osebnostne strukture je, da odreagirajo hitreje, manj premišljeno, možni so tudi kratki 'zdrsi' v psihotičnost. Moramo pa dokazati, da je v tistem trenutku šlo za ta 'zdrs', da ima porušen stik z realnostjo, a teh podatkov nimamo, ker je obdolženi pri najinih dveh pogovorih zelo slabo sodeloval in ni povedal, kaj točno se je tistega dne za zaprtimi vrati zgodilo,« je dejal.

Izvedenka sodne medicine Marjetka Kladnik Jene je na Romaninem truplu naštela preko 50 vbodov, usodna pa sta bila dva v predel leve dojke, ki sta poškodovala desni prekat srca, k smrti pa so prispevale tudi poškodbe na obeh pljučnih krilih.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dolenjske lista, obravnava pa se bo nadaljevala 10. marca.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.