Življenja brez prostovoljnih gasilcev si ne predstavljamo. Karkoli se zgodi, od naravnih do drugih nesreč, so prav oni tisti, ki sočloveku vedno takoj pridejo na pomoč, prostovoljno, brezplačno.

To so dokazali že nič kolikokrat, a kljub humanitarnemu poslanstvu se slovenska gasilska organizacija, ki je brez primere daleč največja prostovoljska organizacija pri nas, še vedno ubada z mnogimi problemi, ki jih po besedah poveljnika Gasilske zveze Slovenije (GZS) Francija Petka, skuša z državo reševati postopoma.

Z njim in s poveljnikom dolenjske gasilske regije Janezom Bregantom smo se nedavno pogovarjali v Šentjerneju, kjer je zasedalo poveljstvo Gasilske zveze Slovenije. Zbrali so se poveljnik iz vse Slovenije in debatirali o aktualnih problemih.

Muči jih še vedno neurejen status gasilca. GZS združuje več kot 1.346 prostovoljnih gasilskih društev s kar 163 tisoč člani. Od tega števila je okrog 50 tisoč gasilcev operativnih, to pomeni, da so strokovno usposobljeni za posredovanje pri požarih, naravnih in drugih nesrečah. Ponekod je problem tudi v podjetjih, saj vsi delodajalci ne pošiljajo (radi) svojih delavcev, operativcev, v intervencije. Tako Petek kot Bregant pravita, da so delodajalci večinoma kar uvidevni in ne delajo težav, je pa res, da je odsotnost od dela nezaželena zlasti v manjših podjetjih.

Pri prostovoljnih operativnih gasilcih so težava tudi zdravniški pregledi, ki niso urejeni za vse, predvsem pa so zelo dragi. Kot pravi Petek, želijo, da bi osnovni zdravstveni pregled, ki ga mora imeti vsak operativec, opravil splošni zdravnik, in ne zdravnik medicine dela, prometa in športa kot doslej. Te spremembe želijo spraviti v zakon. Jim bo uspelo?

Pozanimali smo se tudi, kako kaže z regijskim vadbenim poligonom za usposabljanje, za katerega je znano, da bo urejen v Žužemberku. Leta 2019 se bo to res zgodilo.

Več o gasilski problematiki si preberite v današnjem Dolenjskem listu.