Po vseh luknjah pod mestom
V sklopu razstave In (Novo) mesto? nemško bombardiranje. ruševine. obnova., ki je na ogled še do 24. novembra, so v Dolenjskem muzeju Novo mesto v sodelovanju z Jamarskim klubom Novo mesto te dni gostili Marka Pršino, novomeškega jamarja z dolgoletnimi izkušnjami na področju raziskovanja, dokumentiranja, fotografiranja in publiciranja dolenjskega kraškega sveta. Skupaj z Marjeto Bregar, kustosinjo zgodovinarko in avtorico razstave, sta, kot so sporočili iz muzeja, številne obiskovalce seznanila z vsemi luknjami pod mestom, kot je novomeške jame in rove v svojih spominih na življenje med vojno poimenovala tudi Ria Bačer.
Avtorica razstave je predstavila protiletalsko zaščito in zaklonišča v Novem mestu pred in v času 2. svetovne vojne. Ker do začetka vojne novomeški občini ni uspelo zgraditi javnih zaklonišč, so se Novomeščani za zaklanjanje pred nevarnostjo iz zraka posluževali tudi drugih objektov, tako v zidanih stavbah kot v naravnem okolju, so sporočili. Nekateri meščani so se zaradi večje varnosti pred napadi iz zraka odselili na podeželje. Tisti, ki so ostali doma, pa so v času alarmov za nevarnost napadov in tudi med samimi bombardiranji poiskali zaklon v kleteh ali pod podboji vrat hiš, v kripti kapiteljske cerkve in v železniškem predoru ter tudi v naravnih jamah in rovih pod in v okolici mesta.
Marko Pršina je orisal novomeški podzemni svet in pri tem izpostavil devet naravnih jam ter štiri rove. Večina predstavljenih jam je Novomeščanom v času vojne služila za zaklonišča, izmed štirih rovov pa je občina dva, manjša po velikosti, zgradila leta 1944 kot javni zaklonišči, gradnja dveh večjih pa je potekala v 50. letih 20. stoletja, so še sporočili iz Dolenjskega muzeja.
