Od jantarja do katrce: Roba grobišča pa še kar ni in ni
Lepo vreme gre letos precej na roke novomeškim arheologom, ki ob koncu pomladi že enaintrideseto leto zapored raziskujejo na Kapiteljski njivi, enem izmed najpomembnejših in največjih arheoloških najdišč iz halštatskega obdobja. Tokrat so se lotili jugozahodnega roba grobišča in "vlečejo črto" proti gozdnemu obronku nad Bršljinom, kjer so predvidevali, da bi morda lahko dosegli njegov rob in tako vsaj približno ugotovili njegov obseg, a se to ni zgodilo.
TIK POD POVRŠINO
Do prejšnjega četrtka so odprli že dvaindvajset grobov iz pozne bronaste dobe z žarami, ki so bile v tem obdobju uveljavljen način pokopa. "Z izkopavanji se trudimo rešiti najdbe pred propadanjem. Tokrat smo naleteli nanje že vsega dvajset centimetrov pod površjem, večina najdb pa je odoranih, kar pomeni, da je njihov vrh že poškodovan ali uničen od oranja, saj so na območju intenzivne kmetijske obdelave," o dosedanjem poteku letošnjih raziskav pove vodja izkopavanja, arheolog Dolenjskega muzeja Borut Križ, ki pri izkopavanjih na Kapiteljski njivi sodeluje že 28. leto.
Do senzacionalnih odkritij med letošnjimi izkopavanji novomeški arheologi še niso prišli, vsaj z vidika arheološko izjemno bogate Kapiteljske njive ne. Gre predvsem za ženske grobove, v katerih so v žganini v žarah med drugim našli tudi večje število steklenih jagod, modrih z belimi očesci, ki so precej značilne za Kapiteljsko njivo. Tovrstne najdbe bi drugje veljale za izjemne, novomeškim arheologom, vajenim še marsičesa drugega, pa ob njih ne zastane dih.
Poleg steklenih jagod so v enem od grobov našli dve bronasti igli, ki so sicer značilne za moške grobove. "Čakata nas še dva halštatska groba (iz starejše železne dobe, op. p.), ki ju še nismo odprli, predvidevamo pa, da jih je na tem območju še nekaj. Preseneča me, da so tako nizko, povsem blizu vznožja hriba. Sprva smo predvidevali, da so grobovi le na vrhu hriba, a je grobišče, ki ga raziskujemo, očitno precej večje," pove Borut Križ.
Letošnja izkopavanja je ekipa novomeškega Dolenjskega muzeja začela že maja, končala pa jih bo konec junija. V ekipi so poleg stalnih članov – arheologov Boruta Križa in Petre Stipančić, dokumentalistke Maje Rudolf Markovič in restavratorjev Mihe Jakobčiča in Simona Bobnarja – tudi študent arheologije, skupina študentov, ki skrbijo za odkop vrhnjih plasti zemlje, in dve prostovoljki, ki sta povsem po naključju obe po poklicu pravnici. Bolj kot kakšna popoldanska nevihta jih te dni moti vročina, saj delajo povsem na prostem, kjer je pri 35 stopinjah Celzija skoraj nemogoče daljši čas ležati, kaj šele kopati, zato se na Kapiteljsko njivo podajo kar se da zgodaj, ko se komaj dani.
SKOPUŠKO MINISTRSTVO NE DA DENARJA
Letošnja izkopavanja financira predvsem novomeška občina, medtem ko se sedanji ekipi na ministrstvu za kulturo, ki je izkopavanja financiralo v preteklosti, zavarovalna izkopavanja na enem izmed najpomembnejših arheoloških najdišč v Evropi očitno ne zdijo dovolj pomembna, da bi jim namenili nekaj denarja.
"Posledice oranja, gnojenja in škropljenja so za prazgodovinske najdbe katastrofalne. Zdaj se vsako leto pozna bolj kot prej sto leti. To je drugače kot v gozdu, kjer stvari ležijo pri miru. Na Kapiteljski njivi gre za reševanje teh stvari pred popolnim uničenjem in za nova spoznanja o življenju naših prednikov v prazgodovini," ugotavlja Borut Križ, ki ne more razumeti, da rezultate raziskav na Kapiteljski njivi precej bolj kot doma cenijo v tujini, kjer se strokovnjaki, ko govorijo o halštatskem obdobju, ne morejo izogniti primerjavam z novomeškimi izsledki, ki na tem področju veljajo za referenčne. Na vprašanje o vzrokih za tako obnašanje Križ molči, a kljub temu ni težko uganiti, v katerem grmu tiči zajec.
BILI SO OČITNO ZELO BOGATI
V enaintridesetih letih so na Kapiteljski njivi raziskali 320 žarnih grobov iz pozne bronaste dobe (10. in 9. stoletje pred našim štetjem), 1.100 grobov iz starejše železne dobe (od 8. do 4. stol. pr. n. št) in 750 grobov iz mlajše železne dobe (3. do 1. stol. pr. n. št.). Kapiteljska njiva je s tem fenomen, saj nikjer na svetu na enem mestu niso niti v manjšem obsegu odkrili najdb iz treh prazgodovinskih obdobjih, kot je v izredno velikem obsegu primer v Novem mestu.
Kot ugotavljajo arheologi, je šlo na območju Novega mesta očitno za zelo bogato družbo, kar lahko zaključijo na osnovi grobnih pridatkov, ki niso le domači, kot so izdelki iz železa in stekla, ampak so tudi od drugod. Tako je med njimi tudi izredno veliko jantarja, ki so ga morali tedanji prebivalci teh krajev kupiti, kar jim je omogočilo predvsem železarstvo. "Ko kopljemo, je v zemlji izredno veliko železove rude," prav Križ, prav železova ruda pa je najbrž vzrok bogastva tedanjih prebivalcev območja na okljuku reke Krke in dejstva, da so bili tu neprekinjeno naseljeni toliko časa. Očitno je bilo tedaj železo nekako tako pomembno, kot je danes nafta.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
