DEvNUS

Dolenjska regija sodi po številu najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) in intervencij Državne enote za varstvo pred NUS (DEvNUS) v slovenski vrh. Kot pojasni Bojan Kopač, eden največjih slovenskih strokovnjakov, v vseh številkah sicer prednjači severnoprimorska regija z znanimi ostalinami v okviru soške fronte, sledi ji precej večja osrednja Slovenija s pridruženo Gorenjsko in nato Dolenjska, pod okrilje katere sodita tudi Posavje in Bela krajina.

##IMAGE-3668655##

Na našem koncu Slovenije večina NUS izhaja iz obdobja 2. svetovne vojne iz pehotnega bojevanja, obstreljevanja topništva in deloma tudi odmetavanj bomb z letali, navede Kopač, ki je o teh »nevidnih« spominih iz vojn na Dolenjskem pred kratkim predaval tudi v Dolenjskem muzeju ob razstavi »In (Novo) mesto? nemško bombardiranje. ruševine. obnova«. Tako kot na kočevsko-ribniškem območju je tudi tukaj večina ostankov iz obdobja roške ofenzive v letu 1942, deloma pa tudi nemških sredstev iz poznejšega obdobja vojne in po kapitulaciji Italije.

Na NUS v veliko primerih ljudje naletijo pri različnih aktivnostih v naravi – sprehodih, gobarjenju in nabiranju gozdnih sadežev, precej najdb pa je tudi pri prenovah ali podiranju starih objektov.

Kako ravnati ob najdbah?

Vsa pravila ravnanja z NUS govorijo, da se teh sredstev ne sme premikati, kaj šele odnesti s kraja, prevažati in nato hraniti v domačem okolju.

Dolenjska regija po številu najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) za severnoprimorsko in ljubljansko regijo – Večina NUS za našem koncu Slovenije iz 2. svetovne vojne – Če sumimo, da smo našli NUS, ga ne premikamo, pokličemo na 112 ali 113 – Ob prijavi dobrodošla tudi fotografija predmeta

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.