Arhiv Dolenjskega lista

Mnogi šentjernejski občani se z bojaznijo ozirajo v gozdiček ob državni cesti med Dolenjim Gradiščem in križiščem v Dolenjem Maharovcu, v katerem si je romska družina Jurkovič pred kratkim lepo uredila svojo parcelo.

Res, da je zaenkrat tam le barakica, v kateri je nekaj koz in kokoši, ter lepo omizje, gugalnica in ognjišče, a prostor je večji in bojijo se, da je to že zametek novega romskega naselja. »Tako se začne, saj vemo. Najprej kakšna žival, nato ena družina, pridejo še nove in naselje bo tu. Zato mora občina poskrbeti, da se kaj takega prepreči že na začetku, ko se še da,« je povedal eden od bližnjih krajanov, ki je slišal, da je neka gospa iz Ljubljane prodajala to podedovano parcelo, a je očitno noben vaščan ali bližnji lastnik ni želel kupiti. Tako je posel sklenila z romsko družino. Ta sicer domuje v hiši na Trdinovi cesti v Šentjerneju, ki velja za najbolj urejeno romsko naselje v občini, saj imajo ne le vodo in elektriko, ampak tudi asfaltirano cesto s pločnikom, ter ustrezno komunalno ureditev.

Romi naj bi ta prostor sicer imeli le za vikend in tu ne načrtujejo kake gradnje - ne le, da gre za kmetijsko zemljišče, menda je tudi zaščiteno območje - a ljudje tega ne verjamejo.

Več o odzivih šentjernejske občine, romske svetnice, medobčinskega inšpektorata in redarstva v tiskani izdaji jutrišnjega Dolenjskega lista.

Po uradnih evidencah živijo v Šentjernejski občini 204 Romi, v resnici pa je številka večja. Živijo v naseljih Roje, Drama, Mihovica (dve naselji) in na Trdinovi cesti v Šentjerneju. Najboljše razmere so na Trdinovi cesti, na Mihovici, Rojah in v Drami imajo elektriko in vodo. Vsi objekti so ob javnih asfaltiranih cestah, razen na Mihovici – Draškovec, kjer imajo makadamsko pot. Le Romi na Rojah so lastniki zemljišč, vsa ostala romska naselja stojijo na državni, občinski ali privatni zemlji. Vsi romski objekti so črne gradnje.