Na Lanšprežu posadili trto Petru Pavlu Glavarju v spomin
Dolenjski čebelarji skrbno negujejo spomin na Petra Pavla Glavarja, velikana slovenskega čebelarstva, ki je na Lanšprežu, kamor se je leta 1766 preselil iz Komende, pustil neizbrisan pečat. Na Lanšprežu je tudi pokopan, letos pa mineva 240 let od njegove smrti. Zato je danes dopoldan v tukajšnji kapeli potekala sveta maša, ki sta jo darovala prošt Jožef Lap in župnik Martin Golob.
Zbralo se je veliko ljudi, po maši pa je sledila še posvetitev Glavarjeve trte, ki raste ob kapeli. »Na Lanšprežu smo čebelarji že veliko postorili. Najprej smo uredili kapelo, postavili učni čebelnjak pa tudi spominska obeležja čebelarskih veljakov, kot so Peter Pavel Glavar, Emil Rothschütz, Jurij Jonke, Jožef Jerič in Fran Levstik. Oni so naši vzorniki. Zadnja pridobitev pa je posaditev Glavarjeve trte. Glavar je na Dolenjsko pripeljal tudi trto, tukaj na Lanprežu je imel dva vinograda in dve vinski kleti. Njemu v spomin smo zdaj postavili ti dve brajdi. Posadili smo različne vrst trt, ki same uspevajo, ni jih potrebno škropiti,« je povedal predsednik regijske čebelarske zveze Anton Koželj.
Zveza se tudi imenuje po Petru Pavlu Glavarju, ki je leta 1766 od Auerspergov kupil posest z dvorcem na Lanšprežu. Takoj se je lotil dela, sezidal je opekarno, postavil moderni mlin za žita, dva velik zidana kozolca, kaščo za žita, vinsko klet, hlev za živino, kupil mlatilni stroj za žito, zasadil sadovnjak in vinograd, pogozdil golčave in zgradil novo cesto od Nemške vasi do Lanšpreža. Po besedah Koželja je Glavar tej dolini vdahnil življenje.
Ogromno je prispeval za razvoj čebelarstva na Dolenjskem, ki je bilo ob njegovem prihodu slabo razvito. Gorenjske čebelarje je zaprosil, naj mu namesto denarja vrnejo čebele, da jih bo razdelil med dolenjske kmete. »Bil je zelo napreden in skrben čebelar, poleg tega pa se je ukvarjal tudi s sadjarstvom in kmetijstvom,« poudarja Koželj. Ob tem dodaja, da je leta 1781 na Lanšprežu ustanovil prvo čebelarsko šolo v Sloveniji in sam poučeval teorijo in prakso.
Umrl je leta 1784, pokopan je v kapeli na Lanprežu, poleg njega pa v grobnici leži njegov krušni brat Jernej Basaj, ki so mu tako kot Glavarju postavili spominsko ploščo. Danes pa so jo tudi blagoslovili. »Skupaj z Glavarjem sta odraščala, nato pa je šel Basaj študirat vojaške vede, Glavar pa teologijo in filozofijo. Basaj je bil prvi kranjski oz. slovenski general pri cesarici Mariji Tereziji. On je vodil južno obrambo pred Turki, po potrebi pa ga je cesarica dala še na branjenje ruskih vdorov na vzhodu. Zelo se je izkazal. Leta 1784 je prišel Glavarju na obisk, bila je zima in je zbolel. Na Lanšprežu je umrl, Glavar ga je pokopal, nekaj tednov kasneje pa je umrl še sam,« pripoveduje Koželj.
V dvorani ob kapeli je po sveti maši sledila še predstavitev knjige pisatelja Ivana Sivca z naslovom Vse generalove skrivnosti, v kateri opisuje življenje do zdaj dokaj nepoznanega Jerneja Basaja.
