Medvrstniško nasilje in varne točke


Mija Kramar, 8. razred, OŠ Center Novo mesto
15. 3. 2015, 09.30
06. 04. 2015 · 11:11
Deli članek

ena_od_dveh_varnih_tock_ed.jpg
arhiv M. K.
Ena od dveh varnih točk, kamor se lahko zatečejo otroci v Novem mestu, je v knjižnici Mirana Jarca. ((Foto: arhiv M. K.)
s_tako_nalepko_je_oznacena_varna_2_ed.jpg
arhiv M. K.
S tako nalepko (pred njo se je v objektiv postavila avtorica članka Mija Kramar) je označena varna točka (Foto: arhiv M. K.)

Letošnji mednarodni dan otrok v medijih je bil v nedeljo, 1. marca, in ob tej priložnosti smo na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije, enega od organizatorjev aktivnosti, ponudili prostor v našem časopisu in na spletni strani otrokom iz OŠ Center Novo mesto.

Skupaj z mentorico novinarskega krožka Zlato Valentić in učenko Mijo Kramar, ki je sama želela sodelovati v projektu, smo se dogovorili za način dela. Obema smo v uredništvu najprej predstavili naš časopis in obe spletni strani ter tudi to, kako ti mediji nastajajo. Tema letošnjega projekta je medvrstniško nasilje, Mija pa se je odločila, da bo pripravila članek o stanju varnih točk za otroke v Novem mestu. Rezultat njenega dela lahko preberete v tej objavi.

Medvrstniško nasilje in varne točke

Vsi se dobro zavedamo, da medvrstniško nasilje obstaja. Če imamo srečo in ga nismo izkusili na lastni koži, pa smo prav zagotovo o njem slišali pripovedovati. Vsekakor je to eden večjih problemov današnje mladine. Žalostno je, da te doleti udarec s pestjo ali nesramna opazka od nekoga, ki na tak način išče pozornost ali pa si želi ustvariti vodilno vlogo v skupini. Čeprav je bilo medvrstniško nasilje vedno prisotno, se zdi, da ga je v zadnjih letih več in da dobiva vedno bolj grobe oblike. Kaj narediti, ko smo napadeni na poti domov, stran od učiteljevega nadzora?

Unicef, ki se zavzema tudi za ukrepe zoper zlorabo, izkoriščanje in nasilje nad otroki in mladostniki, je zaznal problem in že pred leti začel vzpostavljati sistem tako imenovanih varnih točk. To so fizične ustanove (banke, zavarovalnice, knjižnice, cvetličarne …), ki dobijo oznako z modro nalepko s smejočo hišico. Tam naj bi bili zaposleni usposobljeni za pomoč otrokom, ki so žrtve kakršnega koli nasilja ali pa so se znašli v kakšni drugi stiski. V Sloveniji je po podatkih Unicefa v 30 krajih kar 557 varnih točk.

V Novem mestu sta dve varni točki; ena je Knjižnica Mirana Jarca, druga pa Zavarovalnica Adriatic Slovenica na Novem trgu.

Menim, da je knjižnica zelo primerna za varno točko, saj jo vsak dan obišče veliko osnovnošolcev in srednješolcev. Knjižničarke so za svetovanje tudi usposobljene. Pogovarjala sem se z eno od delavk in izvedela, da je knjižnica varna točka že štiri leta. Odločitev je bila prostovoljna in v projekt je vključena celotna knjižnica ne le oddelek za mladino. Pravijo, da se vsakodnevno srečujejo z lažjimi primeri, npr. učne težave, izgubljene torbe in šolske potrebščine, pa tudi z medvrstniškim nasiljem. Največ bi se dalo urediti že z samo vzgojo doma. Menijo, da je knjižnica kot varna točka med mladimi dovolj prepoznavna.

Naslednja varna točka se prav tako nahaja v centru mesta, in sicer na Novem trgu. Lokacija se mi zdi neprimerna, saj je nalepka s smejočo modro hišico izgubljena na steklenih vratih v prvem nadstropju. Ko sem o tej varni točki povprašala nekaj mladih gostov bližnjih lokalov v pritličju, zanjo niso vedeli.

Opravila sem tudi anketo, ki je pokazala, da otroci imajo izkušnje z medvrstniškim nasiljem, ne vedo pa, da varne točke sploh obstajajo. V knjižnici menijo, da je najbolj odmevna novica tista, ki se širi od ust do ust med mladimi, sicer pa ima velik vpliv šola, doma pa seveda starši. Po mestu sem opazila obvestila, ki nas seznanjajo z varnimi točkami, vendar bi moralo biti obvestil v vseh medijih več, same varne točke pa bi morale biti bolje označene, saj se nalepke kar izgubijo med ostalimi oznakami in obvestili na vratih. Težava je tudi, da je varnih točk v našem mestu premalo. Potrebovali bi jih tudi v bližini avtobusne postaje oz. avtobusnih postajališč, kjer je veliko mladih, nadzora odraslih pa ni.

Ni prav, da odrasli problem medvrstniškega nasilja minimalizirajo, saj se dogaja in ni zgolj »otroška nagajivost«. Odrasli ga lahko preprečijo z bolj skrbnim posvečanjem vzgoji in tudi z akcijami, kot je »varna točka«. Mladi pa moramo biti pogumni, glasno povedati svoje neprijetne izkušnje in poiskati pomoč. Na varnih točkah nam bodo prav gotovo pomagali! In za konec še dve povezavi, na katerih dobite informacije o varnih točkah: http://www.unicef.si/projekti-v-sloveniji/varne-tocke, http://www.nm.sik.si/si/aktualno/detajl/?id=561.

Berite brez oglasov

Trafika24 Logo

Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.

Prijava

Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.