Kot vedno v težkih časih, so se tudi zdaj, med epidemijo smrtno nevarne koronavirusne bolezni, izkazali številni prostovoljci.

Med mnogimi dolenjskimi prostovoljci Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto je te dni tam, kjer ga najbolj potrebujejo - v novomeškem domu starejših občanov - tudi 34-letni Klemen Mihalič, Novomeščan, sicer zaposlen v Slovenski vojski.

»V čast mi je, da na tem mestu predstavljam prostovoljce iz različnih organizacij,« pove Klemen, ko pred domom klepetava kar med njegovim prostim časom za kosilo. Sicer je preveč zaposlen, saj svoje poslanstvo jemlje resno in odgovorno, ima pa tudi številna druga zanimanja.

Pomagal že v 1. valu epidemije

Klemen Mihalič ni stal križem rok že med prvim, pomladanskim valom epidemije. Takrat je odšel v metliški dom starejših občanov, ki je bil hudo žarišče okužb. »Tam sem pomagal predvsem pri vzpostavljanju video klicev s svojci, saj so bili stanovalci izolirani v sobah in jim je to res veliko pomenilo,« pripoveduje sogovornik.

To počne tudi zdaj v novomeškem domu, kjer je okrog 350 stanovalcev, obiskov pa že dolgo ni. Toplo mu je pri srcu, ko vidi, koliko jim pomeni, ko jim s pomočjo sodobnih tehnologij (tablic, pametnih telefonov, ipd.) omočijo, da po dolgem času slišijo ali celo vidijo svoje bližnje: otroke, vnuke, prijatelje. »Marsikakšna solzica se utrne, ne le pri njih, tudi pri nas, prostovoljcih. Ganljivo je, kako so hvaležni za ta stik. Človek je le družbeno bitje,« pripoveduje Klemen, ki je v domu veliko pomagal starejšim tudi pri hranjenju, pa pitju, da ne pride do dehidracije, itd.

O portretirancu, ki je tudi vojak Slovenske vojske, član enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, član ekipe PP, jamar in še kaj, si preberite v novem Dolenjskem listu.