Čeprav škocjanska občina uradno ni romska in nima romskega svetnika, je resnici iz leta v leto bolj romska. V dveh naseljih v Dobruški vasi na dveh hišnih številkah živi že preko tristo Romov. To pomeni, da je v občini z okrog 3.400 prebivalcev že več kot deset odstotkov romskega prebivalstva. V šoli pa je že petina oz. 20 odstotkov šolarjev romskih otrok.

Problem v Dobruški vasi je med drugim tudi ta, da sta od okrog trideset stavb legalna objekta le dva, vsak v enem naselju, vse ostalo je zgrajeno »na črno«, in na tujih zemljiščih: last Agrarne skupnosti, KZ in del na občinskem zemljišču. Zaskrbljujoče je, da se še vseskozi gradijo nove hiške, seveda brez ustreznih dovoljenj - kot pravi predstavnik podjetnikov v komisiji za romsko tematiko v občini Škocjan Bogdan Krašna, »rastejo kot gobe po dežju«.

A večje romsko naselje, ki stoji južneje (na hišni št. 41.) je poplavno ogroženo območje in tu legalizacija ne bo nikoli možna. To pomeni, da bo treba tamkajšnje Rome v nekem doglednem času odseliti drugam.

Getoizacija ni dobra rešitev

»V preteklosti smo razmišljali, da bi na severnem delu postavili še neko naselje, a dvomimo da je to najboljša rešitev. Izkušnje namreč kažejo, da se getoizacija ne obnese. Bolje bi bilo, da si Romi najdejo podporo občine ali države in zaživijo kot ostali državljani,« razmišlja župan Jože Kapler.

V naselju v Dobruški vasi sicer Romi imajo pitno vodo od leta 2012, kar so dokazali tudi pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Takrat so vzpostavili skupni jašek in možnost priključitve na vodo 15 družinam. V prvi fazi se jih je odločilo devet, kasneje še dve. Glavnina Romov ima tudi elektriko - eni legalno, drugi ne. To pa je že področje za Elektro Slovenija.