##IMAGE-3571597##

Julija bo minilo 15 let, odkar so trije moški oropali umetnostnega kovača Ivana Planinca iz Koprivnice. Čeprav je bilo še pred enim letom slutiti, da bo nekdo vendarle odgovarjal za dogodek, se je po dolgotrajnem sojenju izkazalo, da ne bo tako. Stanka Amerška z Razborja so na krškem sodišču namreč oprostili.

Zadeva še ni popolnoma zaključena, kajti po razglasitvi sodbe je tožilec Bogdan Matjašič napovedal pritožbo.

TRIJE ZAMASKIRANCI

Planinca so 2. julija 2002 v kovaški delavnici obiskali trije zamaskirani moški, eden je bil malo višji, druga dva pa sta bila nizke postave. Vsi so imeli na glavi podkape, na rokah pa rokavice v več slojih. »Glavni je bil najvišji, v rokah je držal pištolo in mi v hrvaščini govoril, naj mu dam denar,« je med zaslišanjem povedal Planinc. Iz delavnice so ga peljali v spalnico, kjer so iz sefa pobrali denar in zbirateljske predmete, škode je bilo za dobrih 31 tisoč evrov. Lastnika so pretepli s kiji in ga zvezali z lepilnim trakom, ki so ga prinesli s seboj. Planinc se je pred leti vrnil z dela v Nemčiji, kar je vedelo veliko ljudi, in po njegovem mnenju je bil to tudi razlog, da je postal žrtev roparjev, saj so ocenili, da bi pri njem lahko dobili kaj vrednega ali pa denar.

PLANINC: NIMATE PRAVEGA

Planinc je ves čas sojenja trdil, da na zatožni klopi ne sedi oseba, ki je bila tistega dne pri njem. »Če bo on obsojen, bo obsojen po krivem!« je večkrat povedal in omenjal osebe, ki bi lahko bile vpletene. Ko je sodnik Gojmir Pešec bral oprostilno sodbo sodnega senata, je celo zaploskal.

Stanka Amerška, ki je duševno manj razvit, shizofrenik, samotar in je bil pred 15 leti še močno zasvojen z alkoholom, je z ropom povezala sled na lepilnem traku, s katerim je bil zvezan Planinc. Njegova odvetnica Marija Vrisk je izpostavila, da ni logično, da bi osebo, kot je on, vključili v rop. »To kaznivo dejanje je zahtevno, vključuje visoko stopnjo nadzora, on je popolnoma neprimeren za to. Sled DNK na lepilnem traku je premična stvar, za obsodilno sodbo pa bi bilo potrebnega še kaj več,« je bila prepričana.

Tožilec Matjašič ocenjuje, da si je Planinc sam ustvaril predstavo o storilcih, a njihovih sledi ni bilo mogoče najti. Poudaril je, da se ljudje spreminjamo in da je tudi Ameršek danes drugačen, kot je bil pred 15 leti. »Videti je, da ne more spremljati zadeve, a jo spremlja in ve, kaj je zanj dobro in kaj ne, v času in prostoru je orientiran bolj, kot kaže navzven,« je rekel tožilec in izpostavil, da je bilo na različnih koncih trakov še po 15 letih mogoče najti njegove sledi. »Najverjetneje so se tam znašle zaradi trganja z zobmi, ko so vezali oškodovanca. Postavlja se vprašanje, kako bi v zlepljen lepilni trak na različne konce sicer prišle sledi. To je nesporen dokaz, da je bil obtoženi takrat tam.«

Matjašič je v zaključnih besedah sicer predlagal, da sodišče Amerška obsodi na pogojno kazen, in sicer dve leti zapora v preizkusni dobi treh let.

LE EN DOKAZ

Kot rečeno, je tričlanski sodni senat razsodil drugače, obtoženega je oprostil. Sodnik Pešec je v obrazložitvi sodbe poudaril, da je celotna obtožba temeljila na enem dokazu, to je bil DNK na lepilnem traku. »Ni dileme, da je bila sled na trakovih, dilema je v tem, kako je prišla tja. Najbolj logično sicer je, da je šlo za slino, a to ne pomeni, da je to edina razlaga. Storilci so se natančno pripravili, imeli so kape, rokavice, kij, lepilni trak, vse so prinesli s sabo. Nobenih sledi niso pustili. In potem bi nekdo slučajno z zobmi trgal lepilni trak? To kaže na to, da je sled lahko podtaknjena,« je pojasnil Pešec.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu v četrtek, 11. maja.