L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na Policijski upravi Novo mesto podrobnosti o poteku preiskave, številu osumljencev in posameznih ugotovitvah za zdaj ne razkrivajo, saj postopek še poteka. So pa povedali, da so med preiskavo del ukradenih predmetov našli pri podjetju v Brežicah, ki odkupuje barvne kovine. Predmete so zasegli in pridobili podatke o osebah, ki so jih prinesle v odkup.

Neuradno smo izvedeli, da naj bi nepridipravom iz bližnjih romskih naselij policisti že prišli na sled, ukradeni predmeti pa naj bi bili oddani v odkup v Zbirnem centru Dinos Brežice.

Za pojasnila smo zaprosili Zbirni center Dinos Brežice, vendar odgovora nismo prejeli. Na splošna vprašanja o odkupu in zbiranju odpadnih materialov ter pravilih, ki jih morajo pri tem upoštevati, nam niso odgovorili niti v krovnem podjetju Dinos, ki ima po Sloveniji 18 lokacij. 

(V podjetju Dinos d.o.o. so po zaključku redakcije za tiskani Dolenjski list poslali tole obvestilo kot odgovor na naša vprašanja: "Podjetje Dinos ima vzpostavljena jasna in stroga navodila glede prevzema in odkupa materialov, pri katerih obstaja sum, da bi lahko izvirali iz kaznivega ali drugega nedovoljenega ravnanja. Z navodili so zaposleni seznanjeni ob nastopu dela, njihovo spoštovanje pa je sestavni del odgovornega poslovanja podjetja. Do kršitev teh navodil ima podjetje ničelno toleranco. V konkretnem primeru je bil zoper vpletene zaposlene uveden disciplinski postopek.")

''Dovolj je opozarjanja!''

Ukradene predmete z grobov odkupili, župan ogorčen govori o sostorilstvu

Kradli in poškodovali spomenike

Na treh pokopališčih oskrunili 150 grobov, ukradeno medenino že našli. Kje?

Zakaj niso obvestili policije?

Kako je mogoče, da so pri odkupovalcu sprejeli večjo količino predmetov, ki so očitno izvirali s pokopališč, in zakaj o tem niso obvestili policije, se sprašuje tudi šentjernejski župan Jože Simončič. Po njegovem mnenju bi moral takšen odkup vsaj vzbuditi sum, da gre za ukradene predmete. Meni, da bi bilo treba preveriti tudi, ali je šlo pri ravnanju odkupovalca za sostorilstvo oziroma drugo obliko kazenske odgovornosti, ki bi jo treba preganjati.

L. M.

Na PU Novo mesto pojasnjujejo, da morajo podjetja, ki odkupujejo sekundarne surovine, poslovati v skladu z veljavno zakonodajo in izvajati postopke, s katerimi zmanjšujejo tveganje odkupa predmetov nezakonitega izvora.

»Če obstajajo razlogi za sum, da predmeti izvirajo iz kaznivega dejanja, je pričakovano sodelovanje s pristojnimi organi, tudi s policijo. Kadar bi bilo ugotovljeno, da je posameznik ali pravna oseba zavestno sodelovala pri prikrivanju izvora ukradenih predmetov ali drugih protipravnih ravnanjih, bi lahko veljala tudi kazenska ali druga odgovornost. Presoja o tem pa je vedno predmet konkretnega postopka in ugotavljanja dejanskega stanja.«

Na PU Novo mesto dodajajo, da odkupovalce preverjajo tudi preventivno. Njihovo poslovanje je pod nadzorom več ustanov, med drugim okoljskega in tržnega inšpektorata ter Finančne uprave RS.

Poziv k prijavi škode

O šentjernejskem primeru na policiji pravijo, da preverjajo vse okoliščine, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji storilcev in najdbi odtujenih predmetov. »Zato lahko opravimo preverjanja pri več odkupovalcih odpadnih surovin in drugih osebah, ki bi lahko razpolagale s pomembnimi informacijami. Policija se tudi v tem primeru trudi najti in vrniti čim več predmetov zakonitim lastnikom. Uspešnost pa je odvisna predvsem od tega, ali so bili predmeti že predelani, uničeni ali odtujeni naprej,« pravijo na PU Novo mesto.

Vse oškodovance pri tatvinah predmetov z grobov pozivajo, da na Policijski postaji Šentjernej v dopoldanskem času podajo prijavo in opravijo prepoznavo zaseženih predmetov. Policiji lahko predložijo tudi fotografije ali druge podatke, ki bi lahko pomagali pri prepoznavi.

L. M.

Kovine so drage

Glavni motiv tatov je navadno finančna korist, saj nekatere kovine na trgu sekundarnih surovin dosegajo razmeroma visoke odkupne cene.

Podjetja, ki odkupujejo odpadke za predelavo in recikliranje, navadno nimajo javno objavljenih cenikov, saj se cene sekundarnih surovin, zlasti kovin, na svetovnih trgih dnevno spreminjajo. Aktualne odkupne cene je zato običajno mogoče izvedeti po telefonu ali neposredno v zbirnem centru. 

Okvirne odkupne cene bakra se gibljejo med 5,50 in 7,50 evra za kilogram, odvisno od njegove čistosti. »Baker prve klase« oz. olupljen svetel baker dosega najvišjo ceno, neolupljeni kabli in zažgan baker pa so vredni bistveno manj. Cene aluminija so med enim evrom in 1,60 evra za kilogram; železo in jeklo med 0,12 in 0,18 za kilogram. Težko industrijsko železo je vredno več kot lahka pločevina ali stari radiatorji.

Na splošno velja, da je mogoče doseči višjo odkupno ceno, če so materiali pred oddajo očiščeni in ločeni ter če gre za večje količine.

Najpogosteje na udaru žlebovi

Na policiji pravijo, da se na našem območju pojavljajo posamezne in tudi serijske tatvine barvnih kovin in kovinskih izdelkov, med drugim bakra, medenine, aluminija in cinka.

Najpogosteje kradejo žlebove, bakrene elemente na objektih, kovinske ograje, pokrove jaškov, kable in različne kovinske konstrukcije, v posameznih primerih pa tudi umetniške in spominske predmete. Storilci so posamezniki in manjše skupine.

Škoda za oškodovance je pogosto precej večja od same vrednosti ukradenih predmetov, saj vključuje tudi stroške popravila, obnove ali nadomestitve poškodovanih oziroma uničenih delov objektov.

Kakšne so kazni?

Tatvine predmetov manjše vrednosti lahko policisti obravnavajo kot prekršek po 12. členu Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki višino globe določa glede na povzročeno škodo oziroma pridobljeno protipravno korist.

Za škodo do 100 evrov je predpisana globa 150 evrov, do 200 evrov globa 200 evrov, do 300 evrov 450 evrov, do 400 evrov 600 evrov, za škodo do 500 evrov pa 750 evrov. Za storilce, ki so bili za enak prekršek v zadnjem letu že pravnomočno kaznovani, je predpisana globa od 750 do 1.500 evrov.

Nadzor res deluje?

Nadzor nad izvorom odpadnih materialov pri odkupu naj bi bil strog. Evidentirajo se podatki o prodajalcu, pri nekaterih vrstah odpadkov pa so potrebne tudi ustrezne spremne oziroma evidenčne listine. Sistem naj bi tako preprečeval anonimno prodajo surovin in zmanjševal tveganje za odkup ukradenih predmetov. 

Šentjernejski primer pa odpira vprašanje, kako učinkovito takšen nadzor deluje v praksi. Če je mogoče s pokopališč odnesti okoli 150 medeninastih predmetov in jih nato oddati v odkup, ni ključno le vprašanje, kdo krade, ampak tudi, kako preprečiti, da bi bilo ukradeno mogoče tako preprosto spremeniti v denar.