FOTO: 140 let kasaštva v Šentjerneju - ne le šport, je način življenja
Eden od prepoznavnih simbolov Šentjerneja je konj - vzgoja konj, konjereja, konjske dirke.
Šentjernej je dolenjska zibelka kasaštva, saj konji že desetletja pišejo zgodbo skupnosti, predanosti in ljubezni do tega športa.
Včerajšnja tradicionalna dirka ob Jernejevem – ki si jo je ogledalo preko dva tisoč obiskovalcev ob blizu in daleč - ni bila čisto vsakdanja, le tekmovalna, ampak zgodovinska in praznična.
Ne le slavje številk
Bila je poklon dvema častitljivima jubilejema: 140. letnici prirejanja konjskih dirk, ki so se nekoč odvijale na cesti od Grobelj do Šentjerneja, in 105. letnici delovanja Kluba za konjski šport Šentjernej, ustanovljenega leta 1920 pod imenom Dirkalno in jahalno društvo v Št. Jerneju na Dolenjskem.
A kot pravi dolgoletni predsednik Kluba za konjski šport Šentjernej Andraž Rumpret, ki je tudi predsednik Kasaške zveze Slovenije, ne gre le za slavje številk, ampak za neprecenljivo dediščino, vtkano v ta kraj. Kasaštvo v Šentjerneju ni zgolj šport, je način življenja, zgodba o predanosti in neomajnosti, vez med človekom in konjem, ki presega čas in ostaja večna.
Prvič kar na cesti
Prve tekmovalne preizkušnje segajo v leto 1885, ko so se domači rejci prvič pomerili v hitrosti– ne na sodobnem hipodromu, temveč kar na cesti od Grobelj do Šentjerneja. In tako se je začela tradicija, ki ni nikoli zastala.
Skozi leta so se prizorišča menjavala, a strast do kasaštva je ostala. Prvi hipodrom se je rodil na Bučarjevem travniku, kasneje so ga prenesli na današnjo lokacijo. Tako je Šentjernej postal dolenjska zibelka kasaštva.
Nič brez trdega dela
Konjereja in tekmovanja so v Šentjerneju v 140 letih doživljali vzpone in padce, a znanje in tradicija se ohranjata iz roda v rod, kasaštvo se razvija naprej, tekmovalci so v Sloveniji med najboljšimi. Klub za konjski šport Šentjernej, ki je drugi najstarejši v Sloveniji in danes šteje preko 120 članov, vsako leto priredi tri do štiri dirke, njihovi člani so uspešni na tekmovanjih.
A kot pravi Rumpret, »zmage ne pridejo same od sebe – zanje so potrebna leta trdega dela, ljubezni do konj in vztrajnosti. Za uspehi se skrivajo dolge ure treningov, ter neomajna želja po napredku,« pove Rumpret, ki pohvali rejce, trenerje, voznike in še mnoge druge, ki z neizmernim trudom ohranjajo in razvijajo ta plemeniti šport.
V dolenjski zibelki kasaštva številne družine že desetletja prenašajo ljubezen do konj iz roda v rod. Brez njih bi kasaštvo težko doseglo današnjo raven. Rumpret je zadovoljen, da se kasaštvu v Sloveniji pišejo boljši časi, da prihajajo mladi.
Skrb za mladi rod
Med letošnjimi šestimi mladimi vozniki z izpitom za licenco v Sloveniji štirje prihajajo iz šentjernejskega kluba.
Kot spodbudo mladim so na nedeljski praznični dirki v Šentjerneju med drugim imeli zato tudi dirko pripravnikom, »kjer mladi šele vstopajo na svojo kasaško pot, da jim damo priložnost in veselje,« pravi Rumpret. Otroke so razveselili poniji, ki so jih lahko jahali v gozdičku ob hipodromu, in nasploh se bodo v klubu še bolj trudili, da mladi – že v vrtcu in šoli - vzljubijo konje in se morda navdušijo za kasaški šport.
Kajti - kot potrdi eden najbolj uspešnih rejcev in kasačev pri nas Vojo Maletić, od leta 1994 član kluba, ki tri leta ne tekmuje več - danes ni več samoumevno, da se tradicija kasaštva prenaša iz roda v rod. Največjo težavo vidi v tem, da gre za drag šport, kjer so potrebna velika finančna vlaganja, ki se težko povrnejo, »še če zmaguješ. Ta šport je tudi veliko garanje - vsakodnevni treningi, v vsakem vremenu. V formi morata biti voznik in konj, na dirki se mora vse poklopiti.« Seveda je podpora sponzorjev še kako pomembna.
Obnova hipodroma
K razvoju konjskega športa v Šentjerneju so zagotovo veliko pripomogli mnogi predani posamezniki, pa predsedniki kluba: Franc Kerin, Dodo Majzelj, Franc Kovačič, Franc Rumpret, Vinko Radkovič, Jože Bergant, Slavko Novak, Ivan Košak, Janez Kovač, Franc Hudoklin in Andraž Rumpret.
Klub je v zadnjih letih temeljito obnovil hipodrom: prenovljeni so klubski prostori z udobnimi sanitarijami, kuhinjo in prijetnim prostorom za druženja, zamenjani so ograja okoli hipodroma, nova vhodna vrata pri hlevih, posebej je urejen objekt ob gostinskem delu, namenjen pripravi in razdeljevanju hrane.
»Na pomoč nam je priskočila KZ Krka – Trebnje. V prihodnosti bi radi uredili še odvodnjavanje ter zgradili dodatne hleve. Zdaj imamo 12 boksov, vsi so zasedeni. V načrtu imamo še strehe za konje na dirkah, skratka vse za dobrobit konjev,« pove Andraž Rumpret.
Boštjan Košak gospodar kluba
Današnja podoba hipodroma pa je zagotovo v veliki meri odsev pridnih rok in skrbnega gospodarja kluba Boštjana Košaka, ki res živi za ta šport.
»Vsaka podrobnost na hipodromu nosi sledi njegovega dela in občutka za prostor. Letos je bila posebna skrb namenjena tudi urejanju brežine in hipodromske steze, ki je dočakala osvežitev ter tako ponuja prijetnejše in varnejše pogoje,« pove Tina Orel Podlesnik, prizadevna članica kluba.
Slednje je zelo pomembno, saj so bile včasih kasaške dirke mnogo bolj nevarne, a v zadnjih letih se je veliko naredilo za varnost. Klub za konjski šport Šentjernej, katerega člani so postali nepogrešljiv del povork na Jernejevo, pa seveda ob blagoslovu konj za Štefanovo, tako pod vodstvom Rumpreta odločno sledi viziji, v kateri imajo pomembo mesto mladi, prihodnost kasaštva in etičen odnos do konj. Zato se za tradicijo kasaštva v Šentjerneju ni bati.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
