Z zdravo mislijo na žrtve menda ne bi nihče normalen začel vojne. Ali pač?
Kadar izbruhne vojna, je prva žrtev resnica. Kaj nam je s temi besedami Phillip Knightley v svoji knjigi o nekih preteklih vojnah povedal za današnji čas?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Najbrž tudi to, kar je te dni po ameriško-izraelskem napadu na Iran javno rekel nekdanji direktor osrednje ameriške obveščevalne agencije CIA, John Brennan: »Mislim, da je jasno, da si Trumpova administracija zdaj izmišlja razloge, da bi skušala upravičiti to, kar se dogaja.«
Z zdravo mislijo na žrtve menda ne bi nihče normalen začel vojne. Ali pač? Nekateri očitno delajo ravno to. Kako bi sicer predstavnik ameriške generalitete po prvih treh ubitih ameriških vojakih v tokratni bližnjevzhodni vojni hladno napovedal, da bo ameriška vojaška operacija v Iranu zahtevna in da bo žrtev verjetno še več. Očitno si priznava, da se napetost na Bližnjem vzhodu stopnjuje. Eksplozivni letalniki zadevajo veleposlaništva in vojaška oporišča, vojna dosega vse več držav, narašča število žrtev.
Poznavalci so to pričakovali. Diplomat Milan Jazbec, nekdanji slovenski veleposlanik v Turčiji, nerezidenčno akreditiran v Azerbajdžanu, Iraku, Iranu, Libanonu in Siriji, se spominja turškega opozorila. »Tedanji turški predsednik Gül je junija leta 2013 na odprtju nekega raziskovalnega središča v Istanbulu v govoru rekel, da moramo paziti, da ne bo Bližnji vzhod postal tak, kot je bila Evropa v času 30-letne vojne. Takrat je Irak že bil na kolenih, v Iranu so se stvari obračale k notranjim napetostim, Sirija je bila krepko v državljanski vojni, Libanon pa na robu.
Ko danes opazujem razmere na Bližnjem vzhodu, je trend ostal isti, samo še bolj razdiralen je. Bližnji vzhod je zdrsnil v brutalnost, ki je najbolj razdiralna sploh na zemeljski obli. Gre za oborožene konflikte, za vojno skorajda že vseh proti vsem,« je dejal v nedavnem pogovoru z novinarjem Dolenjskega lista.
Nekje med temi »vsemi« so trenutno ujeti tudi Slovenci, med njimi otroci, ki se zaradi zaprtega zračnega prostora nad Bližnjim vzhodom ne morejo vrniti v Slovenijo. »Nastanjeni smo v odličnem hotelu, vendar je čutiti veliko zaskrbljenost in občasen strah,« je za Družino povedal Andrej Klemenak, ki pri turistični agenciji Pozejdon vodi skupino slovenskih turistov, ki jih je vojna zadržala v Dubaju. Ob teh nekaj več kot petdesetih slovenskih potnikih jih je v različnih krajih na vojnem območju obtičalo še več.
Ampak v dneh, ko si Trump naknadno izmišlja nove razloge za že začeto vojno in ko iz ameriškega generalskega zbora prihaja hladna napoved o verjetnih novih žrtvah in ko Slovenci, ujeti nekje na Bližnjem vzhodu, ob ne tako oddaljenih eksplozijah na robu panike tudi ponoči pričakujejo ponovna telefonska opozorila, da se morajo skriti, si tudi v našem »raju pod Triglavom« nekateri lahkotno privoščijo žrtve. Neznana roka, ki jo je vodila izprijena glava, je žrtvi obesila na veliki predvolilni pano. Žrtvi sta bili pes in golob. Tokrat.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
