Freepik

Pustite nam ta svet, sta, združena v en zbor, pela otroški in mladinski zbor Osnovne šole Brežice na slavnostnem koncertu Gasilskega pihalnega orkestra Loče, ki je s to glasbeno prireditvijo v nedeljo počastil svojih sto pet let.

V tistem trenutku, ko je pod stropom čateške dvorane odmevala ta pesem, prošnja za svet, je nekje drugje na svetu odmevala vojna, ta pesem za smrt. Koncert je trajal en sam večer, niti ne cel, mogoče kakšni dobri dve uri. Vojne, ki zdaj pretresajo svet, vsaj tiste najbolj na očeh sveta, trajajo že na stotine večerov, na tisoče in tisoče ur, že leta. Vojne so posmeh tisti iskreni otroški prošnji, dobro organiziran posmeh. Iz vladnih in predsedniških palač ter generalskih pisarn, v katerih nastaja v razkošju denarja in duhovne posurovelosti ter v popolnem pomanjkanju usmiljenja, posmeh odmeva na krvave fronte.

Krvave fronte so se z neznansko lahkostjo prebile v zavest sodobnega človeka kot nekaj, kar svet pač ima in skoraj mora imeti, da je normalen. V zavest jih vstavljajo do konca iztirjeni samooklicani vladarji sveta ter ravno taki generali in njihovi pribočniki. Ampak ukrajinski in ruski fant doživljata krvavo fronto drugače. Pri svojih mladih letih bi pravzaprav lahko bila skoraj še v šolskem mladinskem zboru. Ampak ko sredi neskončnega, v zimo pogreznjenega gozda in na srhljivem robu temačnega močvirja, obložena s popolno bojno opremo, izmučena vstavljata granate v pregreti top in ko z elektronskim krmilom v roki pošiljata daleč čez frontno črto smrtonosne brezpilotne letalnike, sta si le še daljni odsev svoje srečne mladosti, ki z vsako izstreljeno granato in vsakim poslanim dronom še malo bolj zbledi. Skupaj z izstrelkom in dronom dajeta proti svoji volji nekemu, njima tujemu svetu tudi delček sebe in svojega sveta.

Da niti ne omenjamo, kako srhljivo je temu bojišču podobno tisto v Gazi. Tudi tam svet ječi v sveti grozi, v načelu ga rušijo s podobnimi sredstvi in ob podobnih usodnih stiskah mladih in drugih ljudi, le da vse skupaj poteka drugače: »Made in Israel.«

Koliko smrtonosnih granat in letalnikov bo še poletelo na evropskem in Bližnjem vzhodu in koliko življenja bodo granate in letalniki odkrhnili od sveta do letošnjega božiča? Iztirjeni samooklicani vladarji sveta ter ravno taki generali in njihovi pribočniki se ne sprašujejo o tem, omenjajo pa, o, kako sprevrženo, Boga in se klanjajo decembrskemu spominu na sveto rojstvo, na začetek nekega življenja v Sveti deželi, v kateri ni po njihovi zaslugi danes življenje vredno nič. Ne samo, da se naslajajo ob eksplozijah, ki odjekajo v svetu drugih – dali so si naliti voska v ušesa, da ne slišijo otroške prošnje: Pustite nam ta svet.