Koliko nas stanejo krofi?
Krof je skoraj obvezen pustni posladek in nepogrešljivi del pustnega rajanja. Lahko jih kupite ali pa se cvrtja lotite doma, vendar so sestavine iz leta v leto dražje.
##IMAGE-4101184##
Krof kot posebno sladico človeštvo pozna že stoletja, v obliki, kot smo jih vajeni danes, pa naj bi se pojavili v začetku 19. stoletja, po nekaterih izročilih na Dunaju. V naše kraje so iz Avstrije prišli dobrih 50 let kasneje, sredi 19. stoletja, in sprva so jih imenovali kar dunajski krofi. Tudi beseda krof izhaja iz nemškega izraza za to sladico.
Sprva so bili seveda brez polnjenja, saj se ljudje takrat še niso tako dobro seznanili z marmelado; ta se je kot konzervirano sadje pri nas pojavila na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Krofi, polnjeni z marmelado, so izum takratne meščanske kuhinje in so veljali za luksuzno hrano bogatih, pri nas pa so se med prebivalci zares razširili šele po drugi svetovni vojni, v poznih petdesetih in začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Okoli krofov se je spletel tudi praznik debelega četrtka, v šali so ga imenovali kar god debelih ljudi, zato je ponekod prišlo v navado, da v družbo prinese krofe za vse tisti, ki ima največ kilogramov.
Koliko vas stanejo krofi
Peka krofov je pravzaprav svojevrsten dogodek in umetnost, kuharice skrbno skrivajo svoje recepte, na statističnem uradu (Surs) pa so zbrali podatke, koliko bi vas stali krofi, če bi jih raje pripravili sami doma. Lani na primer bi za kilogram marmelade odšteli v povprečju 7,70 evra, še leta 2021 je stal kilogram malo več kot šest evrov. Slovenija je še vedno večja uvoznica marmelade kot izvoznica, leta 2021 smo je uvozili za 1,7 milijona evrov, vrednostno pa izvozili desetkrat manj.
