S spremembami zakonodaje za več reda pri pridelavi vina
Čeprav so vinogradniki iz Vinorodne dežele Posavje včeraj v kleti Kmečke zadruge (KZ) Krško pričakovali ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušič, zagotovo niso mogli biti razočarani nad državnim sekretarjem Ervinom Kosijem. Pozorno je prisluhnil njihovim težavam in tudi jasno odgovoril na njihova vprašanja, pomisleke in pobude ter pojasnil, v katero smer gredo prihajajoče spremembe zakona o vinu.
»Izzivov v naši branži ne manjka, sektor je tudi globalno, ne le na nacionalni ravni, v gromozanskih težavah. Ker pa je Slovenija majhna, te težave pri nas še toliko bolj občutimo,« pravi enolog in direktor KZ krško Jure Grubar. Ob tem pa težavo predstavlja tudi zastarela zakonodaja, ki je stara že devetnajst let. Spremembe so nujne, saj si, kot je dejal Grubar, nihče ne želi, da bi vinogradniške površine še naprej izginjale. »Pohvalno pa je to, da se je končno odprla razprava in da smo vanjo vpeti pravi deležniki.«
Z novim zakonom do več reda
V Sloveniji imamo okoli 14.000 hektarjev vinogradov, ki predstavljajo nepogrešljivi del kulturne krajine in naše dediščine, je poudaril državni sekretar Ervin Kosi. Glavni izzivi, s katerimi se soočajo vinogradniki, so podnebne spremembe, vse večji pritiski zaradi bolezni trte in grozdja, pa tudi pomanjkanje delovne sile ter potreba po združevanju in povezovanju pridelovalcev. »Iščemo rešitve, kako ohraniti kmetijsko krajino obdelano,« je dejal Kosi.
Glede obstoječega zakona o vinu je dejal, da ga je predvsem potrebno uskladiti z evropsko zakonodajo, hkrtai pa z njim razrešiti tudi nekatere težave, s katerimi se soočajo pridelovalci. »Želimo urediti ves ta nered, ki ga imamo v zakonu o vinu, saj imamo kar sedemnajst podzakonskih aktov, zato jih je kar težko prebirati in uporabiti pravega.« Kot je dodal, je zelo pomembno, da pri oblikovanju sprememb sodelujejo tudi vinogradniki in vinarji, torej deležniki »s terena«. Zakon gre predvidoma v drugi polovici aprila v javno obravnavo, takrat bo lahko tudi širša javnost podala svoje predloge in pripombe.
Velike kleti na robu eksistence?
Po Grubarjevih besedah trenutni »zastareli« sistem žal omogoča »kaos na trgu, špekulativne manipulacije z grozdjem in vinom. To v praksi pomeni, da nekateri morda ne upoštevajo pogodbenih količin, pri čemer ne govorim le za našo klet, pač pa na splošno za večje kleti. V primeru ujm, pozeb, toč se dogaja, da velike kleti ostajamo brez grozdja, čeprav je register uradno poln. Od kje torej grozdje, se ne ve. Vse to večjim kletem, ki smo stoodstotni pravni subjekti, povzroča še dodatne nevšečnosti. To nas je zdaj pomaknilo na rob eksistence.«
Zato delovna skupina (v katero je tudi sam vključen) po njegovih besedah že pol leta aktivno dela na spremembah zakona o vinu ter drugih pravnih aktov, vključno s cvičkovo specifikacijo, v smeri, da bo trg lahko nemoteno deloval oziroma da tudi dolgoročno zagotovijo vzdržno stanje. »Seveda pa je pri tem pomembno, da preživi tako najmanjši vinogradnik kot tudi tisti največji, kajti vsi skupaj smo del te zgodbe,« je poudaril. »Želimo torej vzpostaviti sistem, ki bo temeljil na 'čisti' zakonodaji in povezovanju. Menim, da bodo kmalu tudi ostali spregledali in spoznali, kako je to pomembno za našo skupno prihodnost in da se bomo, če ne drugače, primorani združevati.«
Grubar tako upa, da bo nov zakon vendarle prinesel nek red v vinogradniško in vinarsko branžo. »Za začetek pa, kot je povedal že državni sekretar, urediti register in natančne vpise količin, da ne bodo možni naknadni vpisi po več letih, kot se to dogaja sedaj.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
