M. Ž.

Osem let bo, odkar so se pri Humkovih odločili, da se preusmerijo v prosto oziroma pašno rejo kokoši nesnic.

»Odločitev, da opustimo rejo v kletkah, se je izkazala za pravo, še posebej v luči današnjega časa. Ta reja je do živali prijaznejša, saj imajo boljše pogoje. Naše kokoši so zdrave in v bistveno boljši kondiciji kot v baterijski ali talni reji,« poudari Matjaž Humek, ki kot tretja generacija nadaljuje tradicijo perutninarstva na družinski kmetiji na Lazah, na meji med novomeško in semiško občino.

Z rejo kokoši za jajca sta se leta 1970 začela ukvarjati njegova stara starša Franc in Mihaela Humek v Irči vasi pri Novem mestu, šest let pozneje pa kupila pet hektarov veliko opuščeno kmetijo na Lazah in pet hektarov zemljišča vzela še v najem od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – vse je v enem kosu. In tako velika je domačija še danes. Francu in Mihaeli sta se pri delu pridružila sinova Peter in Robert z družinama, vodenje pa je pred leti prevzel Petrov sin Matjaž; usmeritev v prosto rejo je bila namreč prav njegova ideja, saj je v tem videl svetlo prihodnost za njihov posel.

M. Ž.

S soprogo Ano imata dveletno hčer in štiriletnega sina, ki se tudi prav rad vrti po kmetiji, na kateri živita Franc in Mihaela, preostali pa so v Novem mestu. »Sicer pa vsi še vedno delamo z roko v roki, dolgoletne izkušnje in znanje so neprecenljive,« pove 35-letni Matjaž, ki se je po študiju računalništva na novomeški Fakulteti za informacijske študije, do zaključka mu že nekaj časa manjka le diploma, in po ponujeni službi raje odločil, da ostane na kmetiji.

Deset tisoč kokoši

Humkovi imajo danes okoli 10.000 kokoši in tri prostorne hleve, vsakega izmed njih pa obkroža še dober hektar in pol ograjenega pašnika, do katerega njihove kokoške prosto dostopajo, kadar koli si zaželijo.

»V hlevu imajo na voljo hrano in vodo ter poseben prostor za gnezda. V njem tudi prenočijo, čez dan pa so večinoma zunaj. Takšna reja pa od rejca zahteva precej dela, saj morajo biti živali ves dan pod nadzorom, potrebne pa je tudi več nege. Redno skrbimo za red in čistočo v hlevu, od dvakrat do trikrat dnevno pobiramo jajca, jih sproti prinašamo v sortirnico in pakiramo po 6, 10, 12 in 30 komadov,« opiše. Če vemo, da dnevno poberejo okoli 8.000 jajc, je jasno, da je dela veliko.

M. Ž.

Na okus in barvo rumenjaka ter trdnost jajčne lupine vpliva tudi kakovostna krma, zato ji namenjajo posebno pozornost.

»Kokoši v prosti reji se gibljejo, zato potrebujejo tudi več energije kot kokoši, ki so v kletkah, in tako tudi energijsko močnejšo hrano. Krma za naše kokoši je brez gensko spremenjenjih organizmov, pridobili smo tudi certifikat pridelano/proizvedeno brez GSO. Za nas jo posebej pripravljajo po naši recepturi, ki smo jo oblikovali na podlagi izkušenj. Gre za mešanico žit, večinoma koruze, pšenice, sončničnih in sojinih tropin, školjk za trdnejšo lupino in mineralov,« pove in doda, da imajo stalen nadzor inšpektorjev in veterinarjev, ki pridejo nenapovedano.

Še vedno pa na kmetiji redijo ovce; na Lazah so jih imeli že od samega začetka, saj poskrbijo, da imajo kamniti teren vedno očiščen. Včasih so jih imeli več, trenutno pa jih je okoli 70; večinoma jih prodajo za meso, nekaj pa jih imajo zase.

M. Ž.

Vsa jajca prodajo

Humkovi so redni dobavitelji jajc za trgovsko podjetje Spar Slovenija, včasih pa so jih imeli tudi na policah nekaterih drugih trgovin. Nekaj jih prodajo tudi na domačih vratih, v Irči vasi imajo jajcemat, z njimi oskrbujejo tudi novomeško Krko, nekatere hotele, vrtce in šole.

»Pri vrtcih in šolah ne gre za neka velika naročila, a smo veseli, da dajejo v razpise tudi jajca iz proste reje. Res so malce dražja, a ljudje vse bolj v ospredje postavljajo kakovost, tako da pri nas vsa jajca prodamo. No, nekaj jih seveda pojemo tudi mi in iz njih pripravljamo različne domače dobrote,« še pove Matjaž Humek.