V. S.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Človek skuša razumeti, zato poenostavlja in včasih celo zavrača. A osebne izkušnje in občutkov ne more utišati. Tako kot ne more prezreti doživetij in uvidov modrih, ki so živeli pred njim,« pravi televizijski novinar Vid Stanovnik v svoji knjigi Brezprostorje na Gorjancih, ki jo je junija predstavil v Črneči vasi.

Vid Stanovnik raziskuje energijske elemente na prostoru vzhodnih Gorjancev med Kostanjevico na Krki in Čatežem ob Savi. »Skozi raziskovanje sem na Gorjancih odkril urejen energijski sistem,« pojasnjuje svoja opažanja v gorjanskem »brezprostorju«, o katerih piše tudi v knjigi. Tako kot se je prostor sam odkrival njemu, se lahko vsakemu, ki je ohranil zanimanje.

»Narava nam ponuja neizmerno paleto možnosti za razumevanje vsakdanjika,« si dopoveduje in skozi knjigo nevsiljivo sporoča radovednemu bralcu.

Megalitski krog

In tako mu je narava ponudila verjetno na samem začetku raziskovanja pred leti veliko dragocenost: megalitski krog nad vasjo Črešnjevec. Nepričakovano odkritje ga je v trenutku povezalo z oddaljenimi dobami preteklosti in napolnilo s slutnjo o davni dejavnosti modrih.

»Mimo Babinih pečin sem po gozdni poti prišel na travnik, in tik preden je pot ponovno zavila v gozd, sem na levi strani opazil tri velike skale, ki jih je zelenje na pol zakrivalo. Ko sem se približal nenavadni najdbi, so iz travnate ruše levo in desno vznikale nove in nove skale. Nekatere pokončne, druge plosko poveznjene na zemljo, vse pa presenetljivo pravilnih oblik in očitno klesane. Skale so se povezovale v niz, ki je izrisal neizrazito elipso. /…/

Na širši strani je krog širok več kot trideset metrov, torej blizu merila svete geometrije, števila pi (3,14159). Leži v plitvi naravni kraški uvali, ki jo je nekdo načrtno povečal in oblikoval tako, da je lahko postavil skalno skulpturo, megalitski krog. Čeprav ne vem, kdo je to bil, se je ohranil namen celotne postavitve. V uvali je nastal sveti prostor, ki je bil izvzet iz vsakdanje rabe. Kataster to še danes potrjuje, saj parcelne meje okrog megalitskega kroga oblikujejo enakostranični trikotnik,« nam poroča raziskovalec Gorjancev.

M. L.

»Kakor zgoraj, tako spodaj«

Opazujoč iz središča kroga, je razbral nekatere podrobnosti, s katerimi se povezuje, je prepričan, pretekla človekova dejavnost. Krog je v prostor umeščen glede na strani neba.

»Vzhod določa vrh hriba Glavica, na zahodu stoji skala, podobna menhirju. S skalami sta določena tudi južna in severna točka. Nekatere skale so bile skoraj popolnoma zakrite z rušo in s šopi trave. Po čiščenju so se pokazali megaliti pravilnih oblik s pravokotno klesanimi robovi, ki so prvotno stali pokonci,« pravi Vid Stanovnik.

Prepričan je, da je omenjeni prostor sam po sebi energijsko zelo močen; prednamci so z megalitskim krogom njegovo energijo še povečali in jo usmerjali za svoje potrebe. »Služil je kot obredni prostor. V megalitskem krogu je ohranjen zapis astronomsko matematičnega znanja iz opazovanja nebesnega svoda, se pravi položaja planetov v smislu »kakor zgoraj, tako spodaj«.

Krog je bil tudi zdravilno mesto, meni Vid Stanovnik, ki v razporeditvi in vrsti kamnov megalitskega kroga prepoznava podobnost nekdanjega in sodobnega obrednega prostora.

»V megalitskem krogu je prisotna moč v znamenju vode. Na enem izmed prvotnih vhodov v krog, na južni strani, leži tudi kamen, na katerem se je obiskovalec pripravil na prestop iz profanega v sveti prostor. Soroden obred je danes še vedno običajen pri vstopu v Katoliško cerkev, v kateri se vernik ob kropilniku očisti in zaznamuje z blagoslovljeno vodo v znamenju križa,« primerja Vid Stanovnik.

Brezmejni prostor od zemlje do neba

Megalitski krog, poroča Stanovnik, energijske niti povezuje s širšim prostorom Gorjancev, npr. z vrtačo, ki je bila mogoče nekoč zbiralnik vode, s hribi, kot je na severu Vršak z nenavadno zravnanim vrhom, in veliko drugimi izstopajočimi elementi v prostoru.

Ta, s tančico skrivnostnosti zakriti svet opisuje knjiga Brezprostorje na Gorjancih, ki tako predstavlja, kot pojasnjuje njen pisec, naravne energijske povezave v prostoru, posebna mesta, ki jih določa sonce ob solsticiju ali pa so jih naši predniki označili s cerkvami in z megaliti.

»Pripoved je prepletena z mitologijo, ki jo je prvi popisal Janez Trdina, in bogato zgodovino – vse do Keltov in Ilirov, ki so Gorjance dokumentirano poseljevali že v starejši železni dobi,« dodaja Vid Stanovnik.

Tako kot pisatelj Janez Trdina izhaja iz Gorenjske, tudi Vid Stanovnik, novinar z več kot tridesetletno televizijsko kariero, ki se zadnja leta ljubiteljsko posveča odkrivanju duhovne in kulturne dediščine na Gorjancih ter opisovanju manj znanih, a zelo zanimivih krajev na Gorjancih. Gorjanci so ga, tako kot Trdino, prevzeli in globoko zaznamovali. Gorjanci (ga) polnijo z energijo svoje popolne brezmejnosti, brezprostorja med zemljo in nebom.