Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Naša naravna dediščina
Čas branja 1 min.

Kako rešiti navadno reziko?


Matej Simčič, Zavod RS za varstvo narave
30. 3. 2025, 12.40
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Navadna rezika je trajnica, ki sodi v družino travam podobnih ostričevk. Najlažje jo spoznamo po značilnih 1,5 cm širokih in do 2 m dolgih listih, na katere se človek lahko hitro ureže, saj so po robovih in sredini spodnje strani posejani z ostrimi ukrivljenimi zobci.

dl_12_rastisce_navadne_rezike.jpg
Rastišče navadne rezike v KP Lahinja
Matej Simčič

Rezika cveti julija in avgusta, ko na cvetnih steblih zrastejo majhni sijoči temno rjavi cvetovi, združeni v latasta socvetja. Reziko lahko na njenih rastiščih opazujemo tudi od jeseni do pomladi, saj njena socvetja izstopajo nad poležanim okoliškim rastlinjem, ki ga po navadi sestavljajo navadni trst, močvirski osat in ostri šaš.

V Sloveniji rezika uspeva le na prgišču rastišč. Na jugovzhodu Slovenije uspeva v Krajinskem parku Lahinja, v katerem prerašča osrednji del Nerajskih lugov na površini približno pol hektarja. Območje Nerajskih lugov je zaradi habitatnega tipa karbonatno nizko barje z navadno reziko (Cladium mariscus) in povezanimi rastlinskimi vrstami uvrščeno v omrežje Natura 2000. Nekdaj so reziko uporabljali le za nastilj v hlevih, danes te rabe seveda več ni. Opažamo, da se rezika ponekod počasi širi od zunanjega roba svojega rastišča navzven, hkrati pa na njeno rastišče močno prodira krhlika, listnat grm, s katerim se sicer hranijo gosenice metulja citrončka.

Na območjih Nature 2000 smo dolžni zagotavljati ugodno stanje vrst in habitatnih tipov. Skladno z varstvenimi cilji za tovrstna rastišča smo v organizaciji RIC Bela krajina, ki upravlja Krajinski park Lahinja, februarja letos na rastišču navadne rezike v Nerajskih lugih opravili ročno redčenje navadne krhlike. Da pa bi tudi na dolgi rok zagotovili ugodno stanje rastišča navadne rezike, načrtujemo odkup rastišča in izboljšanje hidroloških razmer z izvedbo nizkih lesenih pragov za upočasnitev odtekanja vode iz osrednjega dela Nerajskih lugov, s čimer se bo povečala omočenost rastišča.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.