Pixabay

Za kmetije, ki pridelujejo zelenjavo in krompir, je zelo pomembno poznati dejavnike, ki vplivajo na razpoložljivost kadmija v tleh. Nanj moramo biti pozorni ne le zaradi strupenosti, ampak tudi zaradi njegove velike mobilnosti, saj je ena najbolj mobilnih težkih kovin v okolju.

Na razpoložljivost kadmija v tleh in njegovo absorpcijo v rastline vplivajo različni kemični in fizikalni dejavniki tal. Največji vpliv imajo: pH tal, kationska izmenjalna kapaciteta, delež organske snovi, delež glin, vsebnost fosfatov, tudi sulfatov v tleh in biotski dejavniki.

Če imamo visok pH, velik delež gline, veliko kationsko izmenjavo, visok delež organske snovi in fosfatov, je sprejem težkih kovin nizek. Če so tla kisla, bolj peščena, z malo organske snovi, majhno kationsko izmenjavo tal in z manj fosfatov, pa je sprejem v rastlino lahko visok, saj opisane talne razmere povzročajo zelo visoko mobilnost kadmija, kar omogoči kopičenje previsokih količin kadmija v uporabnih delih rastlin.

V projektu Ukrepi za zmanjšanje vsebnosti kadmija v pridelkih zelenjadnic in krompirja, ki ga financirata Aris in MKGP, izvajamo pa ga sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije na zavodih Murska Sobota in Novo mesto, preizkušamo različne agrotehnične ukrepe in možnosti, s katerimi bi lahko preprečili onesnaženje pridelkov s to nevarno težko kovino.

Dozdajšnji rezultati poskusov kažejo, da je mogoče s kombinacijo agrotehničnih ukrepov na površinah, na katerih vsebnost kadmija v tleh ne presega predpisanih mejnih vrednosti (Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, UL RS, št. 68/96 in 41/04), dostopnost kadmija zmanjšati do mere, da ne prihaja do prekomernega kopičenja v pridelku.

Dozdajšnji rezultati poskusa kažejo, da sta bila apnjenje in dodajanje organske snovi na zmerno kislih, lažjih tleh z nizko vsebnostjo organske snovi najučinkovitejša postopka za zmanjšanje odvzema kadmija v pridelavi česna. Med sortami je Messidor v vseh letih in postopkih imela najmanjšo vsebnost kadmija v pridelku. Po najmanjših vsebnosti sledi sorta Ptujski jesenski, zatem sorta Gardos, pri kateri so bile vsebnosti pod mejno vrednostjo samo pri obravnavanju AO v letih 2023 in 2025. Pri sorti Garpek se vsebnosti kadmija v pridelku, v obravnavanih letih izvedbe poskusov, niso zmanjšale pod mejno vrednost.

Za več vsebine lahko aktivnosti projekta spremljate tudi na spletni strani projekta https://tinyurl.com/projekt-kadmij in spletni strani KGZS –Zavod Novo mesto https://tinyurl.com/KGZS-NM.