Martin Luzar

Svetniki občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Mestne občine Krško, Sevnica in Radeče so pri tem podprli t. i. projekt JEK2.

Ob tem, ko so izrazili podporo predvidenemu povečanju jedrske elektrarna, so sporočili tudi pogoje za posavsko soglasje omenjeni državni naložbi. Kot je dejal župan Mestne občine Krško Janez Kerin, se kakovost bivanja prebivalcev mestne občine Krško in regije Posavje zaradi vplivov umeščanja JEK2 v prostor ne sme poslabšati. »Lokalna skupnost in regija Posavje želita aktivno vključevanje vseh deležnikov v proces umeščanja JEK2 skozi odprt in transparenten dialog z državo,« je rekel.

Po njegovih besedah mora Posavje imeti možnost dogovarjanja o tem, kaj bo pokrajina zaradi umestitve jedrskega objekta v ta prostor prejela za prihodnji gospodarski razvoj, za zdravstvo, šolstvo in stanovanjsko gradnjo,  prometno in komunalno infrstrukturo, sistem zaščite in reševanja ter razvoj podpornih dejavnosti, ki bodo omogočale normalno sobivanje s tako zahtevnim objektom, je rekel Kerin.

»Kljub več desetletni prisotnosti Nuklearne elektrarne Krško v regiji ni bilo doseženega primerljivega razvojnega učinka. Statistični podatki kažejo, da Posavska regija na področju gospodarske razvitosti še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Mestna občina Krško in regija Posavje si od umeščanja JEK2 obetata razvojni preboj, zato je ključno pričakovanje, da država ob umeščanju jedrskega objekta pripravi poseben zakon o razvoju regije Posavje, ki bo sistematično in ciljno obravnaval odpravo razvojnih zaostankov ter omogočil pravičen in trajnosten razvoj regije,« je povedal Kerin, ki je prvi nagovoril zbrane.

Martin Luzar

Zahtevo po razvojnem zakonu za Posavje in druge posavske pogoje je nadrobno predstavila direktorica Regionalne razvojne agencije Posavje Nataša Šerbec.

Državni sekretar Danijel Levičar se je strinjal, da je Posavje v povezavi s projektom JEK2 upravičeno do posebnega zakona o prihodnjem razvoju tega območja. Pri tem je poudaril pomen lokalne podpore projektu JEK2 in zagotovil preglednost priprav, ki na vladi že potekajo, s tem, da še ni končne odločitve, ali bo Slovenija drugi elektrarniški blok sploh gradila. 

Preberite še ...

· Slovenija

Pokukajte v najsodobnejši terminal naftnih derivatov v regiji

Pravična delitev

V razpravi je več svetnikov ocenilo, da je Posavje v Sloveniji območje za proizvodnjo energije in da mu za ta položaj energetika daje neustrezno, premajhno odškodnino.

Martin Luzar

Svetniška razprava se je poleg poudarjanja enotnosti Posavja v podpori projektu JEK2, enotnosti v zahtevi po pravičnejši odškodnini iz naslova bližine jedrskega objekta in nujnosti vključevanja Posavja v vse postopke pri JEK2 dotaknila tudi razporejanja dosežene »jedrske rente« med posameznimi občinami v Posavju. Tako je sevniški svetnik Rok Petančič, ki ga je zanimalo, kdo in kdaj bo pripravil zakon o razvoju regije Posavje, dejal, da je pomembno, kako si bodo med posameznimi občinami delili omenjeni denar.

Fredi Žibert iz brežiškega občinskega sveta je delitev omenjene denarne odškodnine postavil v prostorski in časovni okvir. »JEK2 je prostorsko v Krškem, okoljsko pa bolj v Brežicah, ker je na meji med Mestno občino Krško in Občino Brežice, prostor je ravnina. Renta mora biti razdeljena med občinami bolj ustrezno. V preteklosti je več desetletij občina krško dobivala odškodnino, ostale občine v Posavju pa ne. Mestna občina Krško dobiva najvišje nadomestilo, ampak Sava teče in veter piha proti Brežicam,« je poudarjal.

Žiberta je zanimalo tudi, kako bodo poskrbeli za shranjevanje visoko radioaktivnih odpadkov. To shranjevanje je zanimalo še nekatere druge svetnike, med njimi Mitjo Omerzuja iz Krškega, ki je vprašal, kako bodo čim manj moteče umestili v prostor hladilni stolp pri drugi jedrski elektrarni. Shranjevanje odpadkov so svetniki postavili v okvir dvojnega lastništva Nuklearne elektrarne Krško. Zanimalo jih je, ali bo Hrvaška prevzela sorazmerni delež odpadkov.

Martin Luzar

Brežiški svetnik Andrej Vizjak je že omenjenim področjem, za katero naj bi država Posavju dajala odškodnino zaradi bližine jedrske elektrarne, dodal tudi uporabo toplote iz elektrarne, med drugim tudi za kmetijstvo. Vizjak je bil kritičen: »V Posavju želimo biti partner v nastajanju državnega prostorskega načrta za JEK2. Ampak dogaja se že, da na vladi delajo sami, brez nas, saj kot slišimo, na vladi nastaja neko gradivo, o katerem ne vemo ničesar.«

Odgovori

V razpravo sta se po svojih uvodnih nastopih vključila tudi generalni direktor in tehnični direktor Gen energije Dejan Paravan in poslovni direktor Bruno Glaser. Glaser je v odzivu na nekatere svetniške nastope povedal, da elektrarna potrebuje hladilni stolp v predvideni velikosti, ker ima Sava hudourniški značaj. JEK2 načrtujejo tako, da bodo iz elektrarne lahko jemali toploto, vendar je po njegovem vprašanje, ali bi bilo tako jemanje gospodarno z vidika proizvodnje električne energije.

O shranjevanju radioaktivnih odpadkov je odgovoril Danijel Levičar. Kot je rekel, v Vrbini gradijo odlagališče nizko iz srednje radioaktivnih odpadkov. Prvega januarja 2028 bo Slovenija začela vanj odvažati iz jedrske elektrarne svoj del odpadkov, je povedal, iz njegovih besed pa ni razvidno, ali bo svoj del takrat vzela tudi Hrvaška. Izrabljeno jedrsko gorivo je po njegovih besedah posebna tema, in sicer ga lahko države opredelijo kot odpadke ali kot surovino. Izrabljeno gorivo se danes tretira kot surovina, saj jih je tehnološko predelati za ponovno uporabo kot gorivo.

Martin Luzar

Posavski občinski sveti v sklepih sprejetih na skupni seji, ugotavljajo, da je projekt JEK2 razvojna priložnost za Posavje. V sklepih zahtevajo od pripravljavcev projekta JEK2, da Mestno občino Krško Svet regije Posavje redno vključujejo v celotno pripravo. V sklepih zahtevajo zakon o razvoju Posavja in to, da morajo biti sedeži vseh obstoječih in novoustanovljenih ustanov, povezanih z JEK2, v Posavju, in da bodo zaposleni v teh ustanovah delali na sedežih podjetij v regiji.

Galerija

Martin Luzar