Izgnance, opremljene s številkami, so odpeljali v živinskih vagonih
Letos mineva 80 let vrnitve slovenskih izgnancev v rodno domovino. Spomin na tragično zgodbo iz polpretekle zgodovine so včeraj, ob dnevu izgnancev, obeležili na gradu Rajhenburg (Brestanica), ki je bil v drugi polovici leta 1941 in prvi polovici 1942 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi.
Izgnanstvo je bila kruta preizkušnja za 63.000 Slovencev, med njimi je bilo kar 20.000 otrok. Več kot 45.000 Slovencev je šlo v izgon skozi grajske hleve in konjušnice Rajhenburga, večinoma v Nemčijo pa tudi na Hrvaško in v Srbijo. Med njimi jih je bilo več kot 37.000 z območja Obsotelja in iz Posavja.
V zbirnem taborišču so jih opremili s svetinjicami, na katerih so bile odtisnjene številke, nato pa so jih odpeljali z živinskimi vagoni. Mnogi se nikoli več niso vrnili v domovino. A tisti, ki so se vrnili, niso nikoli pozabili.
Vrnili so se v izropane in porušene domove
»Maja 1945 smo dočakali svobodo, daleč od naših domov. Izmučeni in izstradani smo se vrnili. A vrnitev ni bila vedno prijetna,« je v imenu dolgoletne predsednice Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Ivice Žnidaršič njen slavnostni govor prebral Gregor Kaplan, potomec slovenskih izgnancev.
»Postrani so nas gledali, starše priprli, domačije so bile izropane, pomoči za obnovo nismo bili deležni. Otroci nismo dobili dijaškega doma ali štipendije. Bilo je res težko. A od takrat do danes smo uspeli v slovensko zgodovino umestiti, da smo postali prve množične civilne žrtve druge svetovne vojne, izbojevali smo zakonske pravice, rento, klimatsko zdravljenje, upoštevanje izgnanskih let pri upokojitvi.«
Kot je izpostavil Kaplan, izgnanci do danes, kljub obljubam vseh dosedanjih vlad, še niso dočakali zakona o poplačilu vojne škode zaradi uničenih domov. Zdaj vendarle kaže, da bo tudi ta krivica popravljena.
Konec maja je namreč državni zbor izglasoval nadaljnjo obravnavo zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo v drugi svetovni vojni. Upravičencem naj bi država izplačala 8000 evrov v štirih letnih obrokih. Predlog zakona naj bi bil sprejet predvidoma septembra. »Gre za simbolično dejanje, ki pa smo ga slovenski izgnanci in izgnanke zelo veseli. In hvaležni. Za nas je to zaključek 85 let dolge poti od izgnanstva pa do doma,« je v pismu še zapisala Žnidaršičeva.
Premier obljubil odpravo krivice
Po besedah župana Mestne občine Krško Janeza Kerina je danes, ko živimo v miru in na svobodi, naša dolžnost, da zgodb izgnancev ne pozabimo. »Ne zato, da bi obujali zamere, pač pa zato, da bi ohranjali zgodovinski spomin kot opomin prihodnjim rodovom, da svoboda ni samoumevna, in da je človekova pravica do doma svéta.«
Predsednik vlade Robert Golob se je najprej poklonil predsednici društva Ivici Žnidaršič za njeno izjemno poslanstvo, nato pa poudaril, da je dan izgnancev ne le dan spomina in opomina, pač pa tudi naša obveza za prihodnost.
»Ko je prišel dan osvoboditve, je bila vaša pot še dolga. Večinoma je potekala v tišini, nikoli pa v pozabi, tudi zato ne, ker ste se organizirali v društvo, imeli močne vodje in poskrbeli za to, da nismo nikoli pozabili,« je dejal. Društvo je 30 let vse dosedanje vlade opozarjalo, opominjalo in prepričevalo o izplačilu vsaj simbolične vojne odškodnine izgnancem in beguncem, a neuspešno. »Zdaj bomo to krivico enkrat za zmeraj odpravili. Priznana vam je bila pred 30 leti, a nikoli odpravljena,« je še dejal Golob.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
