Sporen nadstrešek? Inšpekcija terja odstranitev paviljona na brežiškem grajskem dvorišču
Sredi maja je vodstvo Posavskega muzeja Brežice, ki upravlja brežiški grad, kulturni spomenik državnega pomena, prejelo odločbo Inšpektorata za kulturo in medije v zvezi z montažnim nadstreškom (paviljonom) na grajskem dvorišču. Ker je po ugotovitvah inšpektorice paviljon postavljen v nasprotju s kulturnovarstvenim soglasjem, je Posavskemu muzeju oziroma občini kot lastnici in investitorici naložila, da mora v roku šestih mesecev, torej do sredine novembra, paviljon odstraniti.

Kulturnovarstveno soglasje, ki ga je maja 2021 Občini Brežice izdala novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), namreč dovoljuje postavitev manj zahtevnega objekta, vendar le za potrebe sezonskega nadkritja grajskega dvorišča. Kot je inšpektorica zapisala v odločbi, je lahko začasni objekt namenjen tudi sezonski ponudbi, vendar ne več kot šest mesecev v istem koledarskem letu. Če bi šlo za stalni objekt, bi bilo zanj treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Doslej le enkrat odstranjen
Občina Brežice je paviljon postavila oktobra 2021 in ga predala v upravljanje Posavskemu muzeju Brežice. Občina je, kot je bilo zapisano v inšpekcijski odločbi, po prvem pregledu februarja letos tudi odgovorila, da naj bi bil paviljon odstranjen po koncu spomladanske sezone.
Ob drugem pregledu konec aprila letos je inšpektorica ugotovila, da paviljon še vedno stoji. Direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj je v pozivu k odgovoru pojasnila, da je bil paviljon »zasnovan kot odziv na večletne potrebe po funkcionalnem, vremensko neodvisnem prostoru za izvajanje kulturnih in družbenih programov«.
Kot je zapisala, je arhitekturna zasnova paviljona prilagojena zgodovinskemu okolju in hkrati ohranja veduto in značaj grajskega dvorišča. »Paviljon tudi pomembno prispeva k razbremenitvi drugih zgodovinskih prostorov gradu, zlasti občutljive Viteške dvorane, saj omogoča izvedbo večjih dogodkov, kot so koncerti, podelitve spričeval, sejmi, delavnice, filmske projekcije, poročni obredi. Njegova uporaba je intenzivna in poteka vse leto.«

A kljub temu je inšpektorica odločila: paviljon je treba odstraniti v roku šestih mesecev, pritožba pa ne zadrži izvršbe. Če objekta občina ne bo odstranila, bo odstranjen na njene stroške. Paviljon je bil sicer doslej odstranjen le enkrat, leta 2022, za približno dva meseca.
Več kot sto različnih dogodkov
Povpraševanja po organizaciji različnih programov z večjim številom obiskovalcev in programov, ki niso primerni za druge prostore, predvsem pa so neustrezni za Viteško dvorano, je veliko, so povedali na Občini Brežice. »Več kot tisoč kvadratnih metrov veliko dvorišče, ki je odlično prizorišče, je brez nadkritja manj uporabno zaradi negotovih vremenskih razmer. Težava ni samo dež, ampak tudi vročina. Tako je membrana zasnovana kot odlična UV-zaščita in omogoča izvajanje programov tudi v veliki vročini.«
Kot pravijo, je paviljon, v katerem se na leto zvrsti več kot sto različnih dogodkov in programov, zračen in skladen z arhitekturo gradu. »Posnema križno-rebrasti obok arkadnih hodnikov, je brez stranskih sten, da je ohranjena horizontalna veduta, ter ne prekrije celotnega dvorišča in omogoča uporabo tudi ob njem.«
Uspešno izveden, skrbno načrtovan projekt, ki pomeni funkcionalno rešitev in ustvarja dobro razmerje med varovanjem spomenika in sodobnimi pristopi prezentacije, je referenčni projekt v Sloveniji in širše, so prepričani na občini.

Vsakoletno podiranje in postavljanje nista smiselna
Dobava in montaža paviljona sta občino stali skoraj 174.000 evrov, za projektno dokumentacijo in varnostni načrt je namenila okoli 1.500 evrov, za prireditveni oder pa dobrih 21.000 evrov. Kot pojasnjujejo, je zaradi potreb po celoletni uporabi nadkritja ter visokih stroškov demontaže in ponovne montaže (več kot 10.000 evrov) ekonomsko in funkcionalno stalna postavitev bolj smiselna. Občina je tako že začela pripravljati projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja.
Po besedah Dušana Štepca, vodje novomeške enote ZVKD, je vlog za izdajo soglasja k postavitvi stalnih šotorov ali paviljonov malo. Ta so bila doslej vezana bolj na reševanje zaščite atrijev v mestnih jedrih pred soncem in dežjem, pravi. »S stalno postavitvijo nekega šotora, paviljona ali katere druge oblike, objekta ali sistema za zaščito pred soncem in dežjem soglašamo, če to ni v neskladju z varstvenim režimom oz. postavitev nima negativnega vpliva na varovane sestavine enote nepremične kulturne dediščine ali kulturnega spomenika.«
Zavod razume potrebe družbe
Kot pojasnjuje Štepec, varstveni režim za območje gradu Brežice določa prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja znotraj območja gradu, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. »V ZVKDS sicer razumemo stisko in potrebe vodstva Posavskega muzeja Brežice, ki si prizadeva za oživljanje mestnega jedra in bogatenje muzejskih programskih vsebin. Zato je zavod leta 2021 izdal kulturnovarstveno soglasje za sezonsko postavitev paviljona kot dodano vrednost programom na grajskem dvorišču,« je povedal.
Po njegovem mnenju je treba na kulturno dediščino gledati celovito – kot na materialno substanco – in hkrati upoštevati socialno in duhovno razsežnost dediščine. »Sodobna konservatorska teorija govori o demokratizaciji dediščine oziroma nagovarja stroko k večjemu vključevanju lastnikov – uporabnikov in tudi širše javnosti – pri vprašanjih, ki so povezana z dediščino in njenim varovanjem. Dediščina ni namenjena strokovnjakom, temveč skupnosti oziroma družbi,« je še poudaril Štepec.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se