Vlada je z delovnim posvetom v Rokodelskem centru Ribnica začela današnji obisk jugovzhodne statistične regije. Posvetu v Ribnici bodo sledili ločeni programi predsednika vlade Janeza Janše in ministrske ekipe. Regijski obisk bodo proti večeru sklenili v Novem mestu z javno tribuno z župani in gospodarstveniki o razvoju regije.

Premier Janša bo po dopoldanskem vladnem posvetu obiskal podjetje Keko - oprema v Žužemberku, nato pa še novomeško farmacevtsko družbo Krka in Škofijo Novo mesto.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek bo med drugim obiskal tri kočevsko-ribniška podjetja, Inles, Koles in Melamin, popoldne pa bo v Novem mestu na omizju z gospodarstveniki iz regije spregovoril o načrtu za okrevanje in odpornost.

Obrambni minister Matej Tonin bo med drugim obiskal Vojašnico Franca Uršiča Novo mesto in Občino Kočevje.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič si bo med drugim ogledal mejna prehoda v Osilnici in Petrini ter obiskal Policijsko upravo Novo mesto. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik se bo sestal z več župani in načelniki upravnih enot, minister za zdravje Janez Poklukar pa bo med drugim obiskal novomeško bolnišnico.

Jugovzhodna Slovenija je po površini v državi največja statistična regija, po podatkih Statističnega urada RS obsega 21 občin. Pokriva 2675 kvadratnih kilometrov in je približno šestkrat večja od najmanjše slovenske regije. Leta 2019 je v regiji živelo sedem odstotkov vseh prebivalcev Slovenije.

Poslovanje jugovzhodne Slovenije je zadnja leta tradicionalno boljše od državnega povprečja. Tamkajšnje gospodarske družbe so po podatkih Ajpesa lani poslovale tudi bolj stabilno od državnega povprečja. Večino prihodka so ustvarile z izvozom, bile so tudi manj zadolžene. Več neto čistega dobička so ob bistveno višjem skupnem prihodku izkazale le družbe osrednje Slovenije.

Predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini si želijo hitre izgradnje južnega dela 3. razvojne osi in prenove dolenjske železniške proge. Pereča je tudi romska problematika, v Beli krajini in na širšem obmejnem območju tudi migrantska. Na ribniško-kočevskem območju si želijo izgradnjo 3a. razvojne osi od Ljubljane do Kočevja in naprej do mejnega prehoda Petrina.