Včeraj je v prostorih osnovne šole Podzemelj potekala okrogla miza na temo “Omejitve pri uveljavljanju lastninske pravice lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč". Ost razprave je bila usmerjena v vprašanje o načinu uveljavljanja odškodnine zaradi nastale škode na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

Gre za škodo, ko lastnik zemljišča ali gozda ne more uživat prihodka od pridelka ali pa za odškodnino, do katere so kmetje upravičeni zaradi stroškov, ki so nastali na vodovarstvenem območju Nature 2000, ki se v Sloveniji razteza na kar 36% površine.

Predsednik Zveze podeželske mladine Slovenije Rok Sedminek je opozoril, da se bi morale lastninske pravice kmetov bolj spoštovati, saj kmetje pogostokrat ne dobijo zakupnine za svoja zemljišča. Postopki pri odškodninah so po njegovem preveč birokratski in dolgotrajni, tako da so stroški s sodiščem nemalokrat višji od same odškodnine.

Ker naj bi bila kar petina prebivalcev Bele krajine lastnikov gozdov, je po mnenju Andreja Kermavnarja iz Zavoda za gozdove ključnega pomena organiziranost v sklopu krovne organizacije, s pomočjo katere je možen vpliv na zakonodajo. Po njegovih besedah si nihče ne želi videti na vsakih deset metrov napis “Privatna lastnina – gibanje omejeno!”

V Sloveniji je 350.000 lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot 80 odst. vseh slovenskih gozdov. Glede na takšno lastniško strukturo država ne bi smela sprejeti zakona, kot ga je sprejela, je dejala predsednica Združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije Inka Stritar.

Moti jo, da sedanji zakon sedanji še bolj prejšnji krši ustavne lastninske pravice, saj daje koncesije na zasebni lastnini. Stritarjeva je začudena, da se po 17-ih letih samostojne države šele zdaj sprašujemo, kakšne pravice imajo lastniki gozdov v Sloveniji.

Nekoliko bolj, četudi ne povsem, so zadovoljni lovci. S tem, ko je v veljavi ostala koncesijska doba 20 let, je, kot pravi predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope, zagotovljen osnovni pogoj za trajnostjo gospodarjenje z divjadjo, kar je bil tudi glavni cilj prizadevanj lovske zveze v postopku sprejemanja novele.

Krope je poudaril, da imajo lovci, teh je v Sloveniji 22.000, s kmetovalci dobre odnose in da se tožbe pojavljajo največ iz naslova prometnih nesreč z udeležbo divjadi. Na lovski zvezi si sicer tudi prizadevajo za uvebo zasebnih lovišč na področju Gorenjske, Koroške in Štajerske.