Po ugotovitvah magistrske naloge, ki jo je pred dvema tednoma zagovarjal Novomeščan Andrej Kastelic, univ. diplomirani inženir zootehnike, sicer pa selekcionist pri KGZ Novo mesto, so že sredi 19. stoletja na območju širše Dolenjske opisovali “dolge, klapouhe, večji del črne ali pa prekaste prašiče”. Prav iz njihovega mesa naj bi izdelovali slovite kranjske klobase, pa tudi znane suhomesnate izdelke.

Za današnji čas komajda verjetne zgodbe o tem, kako so rejci prikrivali merjasce in ohranjali priljubljeno pasmo kljub drugačni usmerjenosti tedanje stroke in kmetijske politike, so danes le še zanimivost. Vseeno pa je bila zaradi takega dogajanja pasma močno ogrožena.

“Leta 2002, ko sem na zavodu začel delati kot selekcionist, smo imeli le tri rejce s 30 plemenskimi živalmi, kar je bilo premalo za zdravo razmnoževanje. Zato je strokovna komisija za ohranitev pasme želela razširiti krog živali in ohraniti pasmo. Danes krškopoljskega prašiča redijo na 25 kmetijah po Sloveniji, ki imajo skupaj 100 plemenskih svinj. Res gre za manjše kmetije, a pomembno je, da prispevajo k ohranitvi pasme – če imajo enega merjasca in eno do dve svinji, je že v redu,” nam raztolmači Kastelic, novopečeni magister, ki je zagovarjal nalogo z naslovom Razvoj pasme in plodnost krškopoljskega prašiča.

Danes prašiča redijo štiri izvorne kmetije, ki so rejo ohranile tudi v najtežjih časih: Ivanškovi v Zasapu (Cerklje ob Krki), Kranjčevi v Krški vasi, Lipičarjevi v Kamencah in Ložarjevi na Jelšah. Večino ostalih kraškopoljcev se zredi na ekoloških kmetijah.

“Sodeluje tudi kmetijsko ministrstvo, saj so za ohranjanje reje bistvenega pomena subvencije v okviru ukrepa SKOP,” poudari Kastelic.

Za ohranitev pasme si že več let prizadeva tudi Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, ki je že v preteklosti izdalo v promocijske namene zloženko in natisnilo plakat ter se rado predstavljalo na sejmih. Zdaj pa želi še korak dlje. Prav na zadnjem občnem zboru minuli petek v Grobljah pri Domžalah so odločali o kolektivni blagovni znamki za meso prašičev krškopoljske pasme. Projekt promocije mesnin prašičev te pasme, uvedbe znamke in cele verige, od reje do predelave in prodaje, je pripravil in usklajeval prav Kastelic, ki je tudi sam član društva in velik podpornik ohranitve krškopoljske pasme.

“Do zdaj je bil krškopoljec prašič, ki so ga redili in pojedli na kmetiji, odslej pa bo na voljo tudi širši javnosti, zaenkrat na treh lokacijah z gostinsko ponudbo. Veseli smo, da so se nam v akciji pridružili ugledna ljubljanska JB Restavaracija z Miklošiočeve ulice, Turistična kmetija Konda iz Starega trga ob Kolpi in Etnoart turizem Špiler iz Kostanjka pri Zdolah. To so končni ponudniki jedi iz mesnin krškopoljca, medtem ko v projektu sodeluje tudi Mesarstvo Bobič, ki bo prav tako ponujalo meso in mesnine krškopoljskega prašiča, nadalje mesarija Štajnbirt iz Škofje Loke ter Šunkarna Kodila iz Prekmurja, ki bo ponudila prekmursko šunko iz krškopoljskega prašiča,” najavlja Kastelic.

Rejci so na tak korak dolgo čakali, kaj se bo iz njega izcimilo, pa bo seveda pokazal čas. Vsekakor je kolektivna blagovna znamka, ki jo podeljuje društvo, priložnost, ki jo lahko člani društva in omenjene verige že uporabljajo, čeprav še čaka na registracijo.

Kastelic še poudarja, da bodo nadzor nad tem, ali dobijo res meso krškopoljca, izvajali kupci sami, ki lahko zahtevajo identifikacijsko številko živali in preverijo izvor v društvu, ali pa, v primeru dvoma, pošljejo meso v gensko analizo, ki jim že za 30 evrov pove, ali gre res za meso prave pasme.