Košorok: Tako poceni energije kot do zdaj ne bo več
##IMAGE-3736885##
Tako nizkih cen energije, kot smo jih poznali do zdaj, ne bo več, je dejal novi generalni direktor Gen energije Blaž Košorok. Kot jamstvo za zanesljivo in cenovno dostopno energetsko oskrbo vidi drugi blok krške nuklearke, očitke o političnem kadrovanju na položaj pa označuje za del folklore v volilnem letu.
Ob Košorokovem imenovanju na čelo skupine so se namreč pojavili glasni očitki o političnem kadrovanju. "Ti očitki niso nič novega. Že vrsto let se pojavijo ob tem ali drugem imenovanju," pravi Košorok.
Kot pojasni, je nadzorni svet organ korporativnega upravljanja, ki ga imenuje SDH, in pri vsakršnem imenovanju bi se pojavil podoben očitek. "Sploh z mojim prehodom, saj sem prišel z mesta državnega sekretarja," doda.
"Smo v predvolilnem času in to je del vsesplošne živčnosti pred volitvami. Gre za eno od tem, ki pride prav za obkladanje med politiki," je prepričan Košorok, ki je v preteklosti že vodil tudi HSE.
Tudi kritike iz lokalne skupnosti ob njegovem prihodu vidi kot del folklore o političnem kadrovanju v supervolilnem letu. Prav pa bi se mu zdelo, da se vrednostnih sodb o osebi ne daje, še preden zasede delovno mesto in pokaže določene rezultate.
"Nikoli nisem trdil, da sem strokovnjak z jedrskega področja, to ni moja osnovna izobrazba. Sem pa lahko z obstoječo ekipo odličen vodja," je zatrdil.
Ali razmišlja, kaj bo v primeru morebitne menjave oblasti po volitvah? "Če bi se s tem ukvarjal, sem ne bi prišel. Počakal bi na položaju državnega sekretarja do konca mandata in se vrnil na kakšno bolj mirno delovno mesto. A jaz nisem tak," odgovarja.
Kot pravi, je dobil izziv, saj ga je nadzorni svet povabil h kandidaturi za generalnega direktorja. Zdelo pa se mu je "higienično", da pred nadzornike pride neobremenjen politične funkcije. "Sem pa tvegal. Lahko me nadzorni svet tudi ne bi imenoval," dodaja.
"Ni pa niti zagotovila, da me katerikoli nadzorni svet ne bo zamenjal, če bom delal slabo," opozarja in dodaja, da se je enkrat treba sprijazniti s tem, da vodilnega, ki dela slabo, pač zamenjaš, tistega, ki dela dobro, pa pustiš.
Medsebojne delitve in prepiri v energetiki se mu zdijo še posebej nesmiselni, ker se trenutno dogajajo preveč pomembne stvari. Skrbi ga predvsem ruska vojaška agresija na Ukrajino in njegove posledice. Čeprav upa na najbolje, bo namreč dogajanje na vzhodu Evrope narekovalo dogajanje v energetiki v prihodnjih letih.
Zato bo treba stopiti skupaj in sodelovati. "Če se bomo populistično delili, se nam ne piše dobro, ne samo v energetiki, ampak v celotnem gospodarstvu, ki pričakuje hitro odzivanje," meni Košorok.
Pred njegovim prehodom na čelo Gen energije je skoraj 17 let družbo in skupino vodil Martin Novšak, ki ostaja v Gen energiji kot svetovalec uprave. Novšak je po njegovih besedah človek z veliko izkušnjami, na katere se bo z veseljem naslonil. "Mora pa obstajati medsebojno zaupanje," ob tem pripomni.
Skupina Gen energija je za prehod v nizkoogljično prihodnost pripravila strategijo tri plus ena, ki pa je SDH še ni potrdil. Košorok ne vidi razloga, da se to ne bi zgodilo.
Nuklearna elektrarna Krško po njegovih besedah namreč uspešno deluje več kot 40 let in v tem času proizvaja zanesljivo in varno nizkoogljično energijo.
Drugi nosilec nizkoogljične prihodnosti je veriga na spodnji Savi, kjer morda že v tem letu ali vsaj v naslednjem pričakuje korak naprej tudi pri okoli 300 milijonov evrov (infrastrukturni in energetski del skupaj) vrednem projektu Hidroelektrarne (HE) Mokrice, pri katerem je bil postopek podelitve gradbenega dovoljenja zaradi pritožbe okoljevarstvenikov zaustavljen.
Tretji steber so sončne elektrarne, plus ena pa je plinska termoelektrarna Brestanica.
Obnovljivih virov si brez zanesljivega vira, kot je plin, namreč ne predstavlja, in to je konec 2021 v okviru t. i. taksonomije priznala tudi Evropska komisija. "Ne bo težko prepričati nikogar, da z zastavljeno formulo nadaljujemo," je prepričan Košorok.
Jedrska opcija se mu pri tem zdi neizogibna. "To je dejstvo," poudarja. Po podelitvi energetskega dovoljenja je bil naslednji korak prejšnji teden narejen z začetkom umeščanja objekta v prostor v okviru državnega prostorskega načrta. To sicer še ne pomeni dokončne investicijske odločitve, za katero pa upa, da bo sledila pred letom 2026.
Velik potencial vidi tudi v sončni energiji. Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi ga izkorišča s šestmegavatno elektrarno ob HE Brežice. "Želim si še več tovrstnih projektov in lokacije že iščemo," pravi Košorok. Podobno tudi v družbi Savske elektrarne Ljubljana iščejo možnosti na brežinah Save.
Termoelektrarna Brestanica, ki predstavlja rezervo ob morebitnem izpadu krške nuklearke in predstavlja zanesljiv vir v primeru nestabilnosti omrežja, bo medtem po njegovih besedah najverjetneje zagnala investicijski cikel v še dva nova plinska bloka.
Ob že omenjenem dokončanju verige HE na spodnji Savi s HE Mokrice je tu še projekt HE na srednji Savi, pri katerem je Gen energija družbenik. Kljub večjemu potencialu najdaljše slovenske reke se mu zdi realistična graditev treh HE na srednjem delu (Trbovlje, Renke, Suhadol). "Interes naše skupine je, da aktivno sodelujejo pri tem projektu," pove Košorok.
Pri tem pa bo treba po njegovih besedah upoštevati vse možne okoljske vidike. Nadaljnji izkoristek potenciala Save namreč obremenjujejo pogoji Nature 2000. Umeščanje v prostor je že steklo, a je bilo nato ustavljeno, zdaj pa spet dobiva spodbudo. Košorok si bo prizadeval aktivnosti pospešiti in upa, da bodo ob zadnjih spremembah zakonodaje postopki res lahko hitreje tekli.
"Polna usta imamo obnovljivih virov energije, ko pa pride do realizacije, se srečujemo s 101 zapletom," ugotavlja in poleg primera HE Mokrice spomni še na praktično popolno odsotnost vetrnih elektrarn v državi, pa čeprav je država podelila za okoli 250 megavatov energetskih dovoljenj za vetrnice.
Kohabitacija z lokalnim prebivalstvom se mu zdi nujna, neprimerno pa se mu zdi, da lahko neko društvo iz Ljubljane ali drugih koncev države ustavi tako velik projekt, kot je HE Mokrice. "Ima seveda vso pravico, a vendarle je potrebno nekaj več razuma. Tudi od upravnih in sodnih organov bi si želel nekaj več poznavanja in vpogleda v energetiko," pravi Košorok.
Po njegovih informacijah naj bi šla vlada v postopku podelitve integralnega gradbenega dovoljenja za HE Mokrice v postopek prevlade javne koristi nad naravo še v tem mesecu. "Če se želimo preleviti v nizkoogljično družbo in želimo tudi cenovno ugodno energetsko oskrbo, brez izkoriščanja vsega tega potenciala ne bo šlo," je prepričan.
Zeleni prehod, h kateremu je zavezana država, se bo po Košorokovem prepričanju sicer zgodil tako ali drugače. "Morda bo milejši, kot smo si ga zastavili, morda bo delež obnovljivih virov nižji, morda bodo emisije toplogrednih plinov drugačne ... se bo pa zagotovo zgodil," pravi.
Pri sončnih elektrarnah se medtem postavlja tudi vprašanje nadgradnje distribucijskega omrežja, da bo pripravljeno na vse nove individualne odjemalce. Omrežje je sicer po Košorokovem prepričanju dobro načrtovano in vzdrževano, a z vsemi novimi vstopi in megatrendi na področju trajnostne energetske oskrbe in mobilnosti bo postalo ozko grlo.
Država se po njegovih besedah zaveda, da je treba v sistem vlagati, pri tem pa iz vrst elektrodistribucijskih podjetij prihajajo glasne kritike vladne odločitve, da za razbremenitev gospodinjstev začasno zamrzne obračunavanje omrežnine, ki je namenjena prav naložbam v omrežje.
Košorok je prepričan, da bodo družbe našle srednjo pot. Vseh investicij sicer ne bodo mogle izvesti, bodo pa lahko tiste bistvene. Veliko se da storiti tudi z digitalizacijo in vpeljavo pametnih omrežij. Tako ocenjuje, da podjetja ob precejšnjem posegu v denarni tok zaradi vladnega ukrepa rišejo nekoliko bolj negativno sliko, kot dejansko je.
Opozarja pa, da omrežnina tudi brez znižanja ne bo zadoščala za vse želene naložbe. Primerjalno je namreč nižja kot v večini držav EU. Elektrodistributerji sicer govorijo o nekaj več kot štirih milijardah evrov potrebnih naložb v naslednjih letih, a Košorok ob tem izpostavlja, da je vseh pet podjetij v zadnjih letih vlagalo od 110 do 120 milijonov evrov letno.
Ravno zato vidi priložnost v jedrski energiji iz drugega bloka krške nuklearke, ki bi skupaj z obnovljivimi viri nadomestila izpad zaradi načrtovanega izhoda iz premoga z letom 2033. Košorok tudi meni, da je po izhodu iz premoga smiselno izkoristiti lokacijo v Šoštanju, kot možni prihodnji energent omenja zemeljski plin.
Pri morebitnem posvetovalnem referendumu za drugi blok se mu medtem zastavlja dilema, ali si v Sloveniji upamo o tako pomembnem vprašanju odločati na referendumu, na katerem običajno glasujemo bolj za ali proti vladi kot pa vsebinsko.
Zato bi bilo treba po njegovem prepričanju o tem zelo dobro premisliti, predvsem pa o samem referendumskem vprašanju. "Gre za prezahtevno vprašanje, da bi igrali na čustva ljudi s preprostim vprašanjem za ali proti," meni. Bolj primerno vprašanje bi po njegovi oceni bilo, ali smo v nasprotnem primeru pripravljeni pristati na višje cene energije.
Slovenija je sicer, kot pravi Košorok, zelo dobro umeščena v evropsko energetsko prenosno omrežje, a vprašanje je, po kakšni ceni bi to elektriko kupovali. Obnovljivi viri kot alternativa prinašajo kar nekaj tveganj glede zanesljivosti oskrbe, iz premoga naj bi izstopili čez desetletje, izpad pa bo treba nadomestiti. "Gre za vprašanje nacionalne varnosti, kjer so vprašanja zelo kompleksna," opozarja.
Glede izražene pripravljenosti Hrvaške na sodelovanje pri drugem bloku po sedanjem modelu 50:50, Košorok odgovarja, da je Slovenija zadnjih 40 let v zakonski zvezi s Hrvaško glede nuklearke živela bolj ali manj dobro. Bili so sicer vzponi in padci, a po njegovem mnenju gre za dober primer, kako je kljub 50-odstotnemu solastništvu mogoče dobro upravljati z objektom, če so na obeh straneh modri ljudje.
Za naprej pobudo Hrvaške v družbi sprejemajo, so zanjo odprti, so pa v tej fazi do nje še zadržani, dokler na mizi ne bodo vsi podatki in dokler ne bo zaprta celotna finančna konstrukcija.
Pogoj za podaljšanje življenjske dobe obstoječega reaktorja do 2042 je medtem izgradnja odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov, kjer pa se zapleta z izbiro izvajalca. Košorok je prepričan, da so inženirji postavili primerno ceno za investicijo, drži pa, da se je gradbeni material v zadnjem obdobju občutno podražil.
A Košorok zagotavlja, da je sredstev v primeru morebitne podražitve investicije dovolj. Nadaljnje postopke glede izbire izvajalca težko komentira, prepričan je, da bo odlagališče zgrajeno pravočasno. Po zadnji časovnici bi to moralo biti med 2023 in 2025.
Tako nizkih cen energije, kot smo jih poznali doslej, sicer po Košorokovem prepričanju ne bo več. Priložnost za prilagoditev vidi v tem, da začnemo vsi delati na učinkoviti rabi energije. "Na razpolago je precej finančnih virov iz različnih skladov EU in še jih bo," napoveduje.
Ključno vprašanje pa se mu zdi, kako se znebiti odvisnosti od ruskega plina in kako zagotoviti obvladljive cene v primeru, da bo plin prišel od drugod. Kot možnost vidi tudi premislek na ravni EU, ali tržne cene elektrike resnično odražajo realno stanje. Sam ni prepričan o tem in čeprav je zagovornik prostega trga, bo po njegovem mnenju potrebna intervencija v obliki kapice na zemeljski plin ali kakšnega drugega instrumenta.
Pri osvoboditvi od odvisnosti od ruskega plina pa vidi veliko geopolitično zanko, ki jo ima Evropa. Navezava izključno na ruski plin se tako zdaj kaže kot napaka, prav tako kot hitrost, s katero je Nemčija silila druge članice EU k energetskemu prehodu. "Treba bo pametno manevrirati," je prepričan, prehod pa se zaradi kompleksnosti ne bo zgodil z danes na jutri.
