Na srednji šoli v Sevnici so v izobraževalnem programu mizar izvedli v času od 14. do 18. decembra projektni teden pod delovnim naslovom "Les mi šepeta ...". Dijaki drugega letnika so v šolski mizarski delavnici sevniškega Stillesa izdelovali lesene skulpture za Formo vivo. Ta naj bi ob šoli nekoliko ublažila rano zaradi gradnje nasipa za akumulacijski bazen HE Blanca posekanega drevoreda in uničenega športnega parka šole. Lanskim šestim izdelkom se je pridružilo enajst novih.

"Uspešno smo prilezli v 2. letnik pred tem pa uspešno opravili sedemtedensko prakso. To je bila seveda preizkušnja in izkušnja in smo se mnogo novega naučili. Lani smo dali lesu novo življenje, na letošnji Formi vivi smo prisluhnili šepetu lesa. Lotili smo se debel, pravzaprav vsak svojega debla, vsak po svoje, kar seveda ni nič narobe, temveč kvečjemu prav," so povedali fantje, nadebudni umetniki.

Romano Gradič je izdelal v deblu obraz, Domen Moreše posebno piščal, Grega Kalšek pa se je vrnil v čas Jalnovih Bobrov – mostičarjev: Brkatega Soma, Jezerske Rože… in izdelal drevak. Damjan Mlinarič je v lesu upodobil optimistično, a tudi naporno pot, ki vodi le navzgor. Andraž Kmetič je prepričan, da edino znameniti londonski Big Ben kaže točno uro. Denis Andolšek se je z dletom preselil v egipčansko civilizacijo in oblikoval manjšo piramido s faraonom. Igor Bohaček je prepričan, da v slovenskih vodah plava morski pes in bi bil z izdelanim, resda manjšim morskim psom, poleti trepet kopalcev ob kakšni plaži. Sandi Grbec, dober matematik, je v lesenem deblu izdolbel različne geometrijske like. Jernej Marinč si je zamislil steber z raznimi okraski. Klemna Zupana je navdihnila sova, simbol učenosti in modrosti, Simon Lipej pa je upodobil v deblu svojega prijatelja "posekanega Smeška".

Dijaki, ki so se ukvarjali z lesom in nato potek projektnega tedna ter izdelke predstavili na razstavi v prostorih srednje šole, so ob tem prejeli še nekatera druga znanja - v okviru družboslovja so ugotovili, kakšen je nacionalni pojem gozda in lesa. "Gozd niso samo naša pljuča, gozd nam daje tudi zaslužek, ohranja tradicijo s suho robo in oglarstvom, nudi zdravo možnost turizma, je vir surovin za lesnopredelovalno industrijo, je dom za živali in rastline, ki ohranjajo naravno ravnovesje..." so povedali na predstavitvi.

Pri delu sta bila mladim ustvarjalcem v veliko pomoč in podporo Milojka Drobne in Aleš Hofman, ki sta jim z nasveti in s praktičnim vodenjem pomagala slišati "šepet lesa". Ravnateljica Alenka Žuraj Balog ni skrivala svojega ponosa nad izdelki dijakov in poudarila, da se šola ves čas trudi vnašati v šolski izobraževalni sistem tudi kulturno komponento.

"Tile kipi so še korak dlje kot tisti iz januarja v svoji izraznosti in sporočilnosti. Izredno pomembna se nam je zdela na šoli kulturna komponenta tudi takrat, ko smo izobraževali šivilje, takrat, ko smo in upam, da bomo še izobraževali – frizerke in frizerje, turistične tehnike, tako se nam zdi tudi danes, ko izobražujemo dijake, da bodo postali dobri mizarji. Vsi ljudje imamo pravico ne glede na poklic, ki ga opravljamo, pravico, da se razvijamo, kot ljudje, kot osebnosti, pravico, da rastemo. Če naši dijaki spoznavajo, da z njimi delajo učitelji, ki verjamejo v svoje delo in poslanstvo, da ima vsak človek pravico do poti naprej, če bodo to sporočilo ponesli s seboj v življenje, so opravili svoje delo," je povedala Žurajeva

Verjame, da bo šola z več kot 100-letno tradicijo obstala v kraju in pričakuje tudi podporo celotne lokalne skupnosti v občini in v Posavju. O tem bodo v torek razpravljali tudi na okrogli mizi, ki jo sklicuje posavska območna gospodarska zbornica. To bo še ena bitka za obstoj edine srednje šole v sevniški občini.

Preberite še

· Turizem

Kraj, ki ponuja popolno kombinacijo sprostitve in osvežitve

Direktor podjetja Stilles  Štefan Teraž je pohvalil voljo in ideje, prav tako pa sodelovanje srednje šole s podjetjem, ki nudi prostore za delo bodočim mizarjem. Poudaril je, da verjame v lesno-predelovalno industrijo v tem okolju, bogatim z gozdovi in vodami, pa tudi tradicionalnim znanjem, ki ga je potrebno le še nenehno nadgrajevati. Zaželel je, da bi nadaljevali s Formo vivo, ki naj spodbudi tudi čim prejšnjo ureditev tega degradiranega območja.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista