Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Toplo februarsko vreme je spodbudilo rast ozimnih žit. Žita so v fazi razraščanja, ko se začneta tvoriti tudi zasnova klasa in rast korenin. To je obdobje, ko se optimalna preskrba rastlin s hranili bistveno odraža na količini pridelka. Poskusi so pokazali, da se pomanjkanja hranil v tem obdobju ne da nadoknaditi niti z dvema nadaljnjima dognojevanjema.

Po pregledu posevkov lahko rečemo, da jih je večina v dobri meri prezimila. Deževno vreme v drugi polovici septembra je povzročilo poznejše setve na skoraj polovici njiv in zato imamo velik del žit, ki se bodo šele sedaj začela razraščati. Redki posevki so v nevarnosti, da se na praznih mestih močneje razrastejo pleveli, zato bo potreba po rabi herbicida večja kot druga leta. Posevke ječmena so sejali prej, v začetku oktobra, in dosegajo ustrezno gostoto ter dobro prehranjenost. Rumenenje se je pojavilo le za krajši čas, kot fiziološka motnja rastlin, ki je v večini posevkov nekako prešlo z novo rastjo.

V tem času priporočamo posevke pšenice dognojiti z dušikom. Gnojenje izvedemo v količinah, kot so predvidene v gnojilnem načrtu. Načeloma pa velja, da za pričakovani pridelek 5 do 6 t/ha zrnja pšenice načrtujmo uporabo 40 do 70 kg/ha čistega dušika, kar ustreza 150 do 260 kg gnojila KAN-a. Odmerek gnojila prilagajajo gostoti posevka pšenice, in sicer pri gostoti nad 500 rastlin/m2 zmanjšamo odmerek za 10 odst., za ravno toliko pa ga povečamo pri redkem posevku, ko imamo pod 300 rastlin/m2. Dognojevanje ječmenu in rži naj bo v obsegu 40 do 60 kg/ha.

Integrirane pridelovalce poljščin in vrtnin opozarjamo, da so zavezani k točnejšemu dognojevanju na podlagi hitrih nitratnih talnih in rastlinskih testov. Za pridelovalce pšenice priporočamo jemanje vzorcev rastlin pred 2. ali 3. dognojevanjem. V tistem času se lahko odvzame tudi vzorce tal v koruzi, ki bodo pokazali stanje dušika pred temeljnim gnojenjem. Vzorec rastlin, ki ga priporočamo predvsem za pšenico, pripravimo tako, da na njivi z izenačeno rastjo (1-2 ha) izpulimo približno 20 dobro razvitih rastlin pšenice. Rastline shranimo v polietilensko vrečko in čimprej dostavimo v laboratorij. Talni vzorec vzamemo s sondo, podobno kot za običajno talno analizo, le da jemljemo vzorec na globini 0-30 cm. Vzorec, ki mu dodamo potrebne dodatke, še isti dan prinesemo v laboratorij v hladilni torbi, s potrebnimi podatki. O odvzemu takega vzorca se posvetujte s svojim kmetijskim svetovalcem.