B. B., arhiv DL

##IMAGE-3351667##

Na novomeških Šancah, kjer občina pred časom začela z obnovo na več mestih porušenega ostanka srednjeveškega mestnega obzidja, so pred dnevi naleteli na zemeljske plasti s poznoantičnimi sledovi iz 4. stoletja. Za sanacijo obzidja in potrebna arheološka izkopavanja je novomeška občina namenila 270.000 evrov, dela pa bodo končali do jeseni.

Na novomeški občini so za STA pojasnili, da celotna dolžina ohranjenega obzidja znaša nekaj manj kot 160 metrov, zaradi zrušenih odsekov in močne nagnjenosti zidu, ki je s svojo ruševino ogrožal tudi bližnjo mestno pešpot, pa so morali naročiti sanacijo njegovega dela v dolžini nekaj več kot 120 metrov.

Po besedah konservatorja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Tomaža Goloba je bilo obzidje v slabem stanju, ob zadnjih delih pa so odkrili, da je bilo sezidano brez temeljev, na hitro in z nekakovostnim gradivom.

Stihijsko zidavo tega zidovja iz 14. stoletja je pripisal potrebi časi in jo povezal s podelitvijo mestnih pravic Novemu mestu leta 1365. Kot so pokazala dosedanja sicer redka raziskovanja območja novomeškega proštijskega oziroma kapiteljskega vrta, ki ga ohranjeno mestno obzidje ograjuje, pa so ga zelo verjetno zgradili na starejših oziroma poznoantičnih utrdbenih ostalinah.

Več bodo pojasnila manjša priložnostna arheološka izkopavanja, ki jih bodo v okviru sanacije zidovja izvedli maja. Sicer pa je najdba v Novem mestu doslej skoraj neznanih poznoantičnih ostalin zanimiva, ker antično življenje tega območja povezuje z zgodnjesrednjeveškim in kasnejšim srednjeveškim, ko je kraj dobil svoje mestne pravice, je dodal.

Mestno obzidje bodo z izvirnim gradivom sanirali do njegove ohranjene višine, zid pa zavarovali z dvokapno nadstrešnico, je Golob, ki končanje del napoveduje za konec septembra, povedal za STA.

Novomeško srednjeveško obzidje so verjetno začeli graditi kmalu po ustanovitvi mesta leta 1365, saj že njegov ustanovitelj Rudolf IV. Habsburški v svoji ustanovni listini našteva bremena meščanov, povezana s pomočjo pri različnih popravilih v mestu.

Različni dokumenti novomeško obzidje omenjajo že v prvi polovici 15. stoletja. Tega je nato sredi 16. stoletja močno poškodoval požar, meščani pa so ga obnovili. Konec 18. stoletja je mesto prodalo dva obzidna stolpa za stanovanjski hiši. Del obzidja na Šancah se je ohranil kot ograja proštijskega vrta, drugje pa so meščani mestno obzidje porušili in njegove ostanke uporabili pri zidavi hiš.