OOZ Novo mesto

V ta namen že od leta 2018 v Sloveniji poteka projekt Obrtna pot, ki ga vodi prav novomeška obrtna zbornica in v sklopu katerega so že pred leti zagnali mrežo ambasadorjev poklicev.

Na včerajšnjem dnevu mentorjev in ambasadorjev poklicev v Novem mestu so se mentorji seznanili z najnovejšimi smernicami za dvig podjetniških in mentorskih kompetenc, v sklopu katerega jim je predavateljica Bernarda Bizjak predstavila ustrezen način delovanja ter možnosti povezovanja med izkušenimi mentorji in mladimi podjetniki, s poudarkom na učinkoviti komunikaciji z generacijo Z.

Mentorji so tako dobili vpogled v posebnosti te mlade generacije in pričakovanja mladih iskalcev zaposlitve, seznanili so se s pristopi, ki krepijo medgeneracijsko sodelovanje, s prednostmi, ki jih prinaša dober mentorski program in načini, kako se spopasti s pomanjkanjem znanj, kar je vedno večja težava, ki so se ji z okroglo mizo posvetili tudi v popoldanskem delu programa.

Novi ambasadorji poklicev

Novi ambasadorji poklicev, ki so v ta program vpeti zadnji dve leti, so Damjan Fink za poklic gostinec oziroma kuhar, Matej Dulc za poklic inštalater in Matej Slapšak za poklic mehatronik. Direktorica OOZ Novo mesto Emilija Bratož jim je podelila priznanja OZS in se jim zahvalila za dejavno sodelovanje v projektu.

Okrogla miza frizerjev

Sekcija frizerjev in kozmetikov pri novomeški obrtni zbornici pa je v nadaljevanju mentorskega dne pripravila okroglo mizo, na kateri so svoje videnje prenosa znanja predstavili učitelji dveh frizerskih šol, in sicer sevniške, ki vsako leto vpisuje en razred novih frizerjev, ter ljubljanske, ki ima kar 20 oddelkov.

Nina Štampohar

S kakšnimi težavami se soočajo pri praktičnem delu, ko dijaki pridejo na praktično usposabljanje z delom (PUD), so povedali njihovi mentorji v frizerskih salonih, saj znanje in zavzetost dijakov v zadnjih letih drastično padata. Kot je med drugim povedala mentorica Mateja Mavsar, se vedno večkrat zgodi, da pridejo k njim na prakso dijakinje tretjega letnika, »ki v rokah ne znajo niti držati škarij«.

Nina Štampohar

Razvila se je bogata razprava treh strani – profesorjev s sevniške in ljubljanske frizerske šole, mentorjev oziroma lastnikov salonov, v katerih dijaki opravljajo obvezno prakso, in koordinatorja izobraževanj na Obrtni zbornici Slovenije, ki je vez zbornice s pristojnim ministrstvom.

Vpis v frizersko šolo kot socialni korektiv

Profesorji so jasno povedali, da je delo v razredu vsako leto težje, veliko je dijakov z odločbami, ki zahtevajo posebno skrbno obravnavo, da bi bili zavzeti, pa jih seveda ne morejo prisiliti. Zgodi se, in tega se zavedajo, da nekdo konča šolo tudi, če »ne zna striči«. In prav to je tisto, kar najbolj moti lastnike salonov, saj to zelo razvrednoti njihov poklic. Iz šol praktično ne prihajajo več frizerji, ki znajo striči. Mitja Korunovski z obrtne zbornice je pojasnil, da je vpisnih mest za frizerje vsako leto v Sloveniji 450, kar je absolutno preveč, zato že leta pišejo na ministrstvo, naj vpis prepolovi, a je odgovor vedno isti, češ da se to ne da.

Nina Štampohar

Kot je povedal, je ta šola nekakšen socialni korektiv za (predvsem) žensko populacijo, ki se ne more nikamor vpisati, na koncu pa se vpišejo v frizersko šolo, pa če jih ta poklic zanima ali ne. In prav zato, ker jih verjetno ne zanima preveč, imamo nezainteresirane dijake, ki še v tretjem letniku ne znajo striči. In krog je sklenjen.

Vsi sodelujoči na okrogli mizi pa so bili z njo zelo zadovoljni, saj so se te tri strani prvič usedle za skupno mizo in si prisluhnile. Presednica sekcije frizerjev pri OOZ Novo mesto Renata Peterle je ob tem poudarila, »da je ključna stalna in odprta komunikacija med mentorji na šolah in mentorji v salonih, saj imamo vsi isti cilj, to pa je dobro sodelovanje in dobro praktično znanje bodočih frizerjev«.