##IMAGE-2934248##

Civilna iniciativa Elektrika pod zemljo odločno proti žicam nad glavami – Zbrali že skoraj 2800 podpisov občanov, ki nasprotujejo umestitvi zračnega daljnovoda v prostor – Ana Vene: Pripravljeni smo iti tudi do ustavnega sodišča

Agencija za okolje je nedavno Elektru Celje, ki je investitor projekta, izdala okoljevarstveno soglasje za gradnjo daljnovoda 2 x 110 kilovoltov (kV) Trebnje–Mokronog–Sevnica. Čeprav je predviden delni vkop električnih kablov na nekaterih območjih, v civilni iniciativi Elektrika pod zemljo vztrajajo pri vkopu žic na celotni 25 kilometrov dolgi trasi.

Po navedbah okoljskega ministrstva bo z novim daljnovodom omogočena boljša in zanesljivejša oskrba z električno energijo, kar je posebej pomembno z vidika uporabnikov v okviru obstoječih in predvidenih gospodarskih con v teh občinah. Za obstoječe daljnovodno omrežje na območju širše okolice Mirne, Šentruperta in Mokronoga, ki se napaja prek 2 x 20 kV DV iz RTP 110/20 kV Sevnica, so namreč značilni zelo slabe obratovalne razmere, visoki padci napetosti, težave pri zagotavljanju rezervnega napajanja v primeru izpada, ob vsem tem pa odjem narašča.

V občinah Trebnje, Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno in Sevnica so lani poleti pripravili javno obravnavo osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za gradnjo predvidenega daljnovoda. Ponekod se je predstavitve udeležilo kar precej občanov. Vsi se s predlogom ne strinjajo, predvsem zagovorniki podzemnih kablovodov, ki so prepričani, da gradnja daljnovodov velja za zastarelo tehnologijo. To poudarjajo tudi v civilni iniciativi Elektrika pod zemljo, zato si prizadevajo, da bi morali elektriko na celotni trasi speljati pod zemljo. »Nismo proti elektriki, saj jo potrebujemo, vendar je treba električno omrežje graditi na sodoben, tretjemu tisočletju primeren način,« pravi Ana Vene iz omenjene civilne iniciative. Vkop ima po njenih besedah precej prednosti. Zanesljivejši je, kajti v zadnjih letih smo priča vse pogostejšim močnim neurjem, ki podirajo tudi daljnovode, obenem je naravi in ljudem prijaznejši. Do zdaj so na območju Mirnske doline zbrali skoraj 2800 podpisov za vkop žic na celotni trasi.

Z Ministrstva za okolje in prostor so za naš časopis sporočili, da pripomba omenjene civilne iniciative, podana v času javne razgrnitve, ni bila upoštevana. »Predmetni DPN se na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo pripravlja za nadzemni vod, za katerega je bila izdelana strokovna podlaga (idejni projekt) skladno s sklepom vlade, ki je predlog najustreznejše variante daljnovoda 2 x 110 KV Trebnje–Mokronog–Sevnica potrdila na svoji seji januarja 2016. Trasa daljnovoda, razen odseka na območju Puščave in zaključnega dela trase pri Boštanju, kjer je glede na strokovne opredelitve in predpise predviden kablovod, na nobenem delu ne poteka preko urbanega naselja in tudi ne preko poseljenega območja. Os trase daljnovoda je od vseh stanovanjskih objektov oddaljena najmanj 56 m, medtem ko varovalni pas 2 x 110 kV daljnovoda, v katerem niso dopustni objekti z varovanimi prostori, sega po 15 m levo in desno od osi daljnovoda. Ministrstvo za zdravje je k predlogu DPN podalo pozitivno mnenje,« so pojasnili na ministrstvu in ob tem dodali, da je trenutno v končni pripravi usklajen predlog DNP, ki ga bo obravnavala in sprejela vlada.

A kot pravi Venetova, jih njihovi argumenti ne prepričajo in pripravljeni so iti tudi do ustavnega sodišča. Sprašuje se, kaj bo država naredila, če lastniki zemljišč, kjer bo potekal daljnovod, ne bodo podpisali soglasja za predvidena dela na njihovi zemlji. Podrobneje v aktualni tiskani številki Dolenjskega lista.