Bazen bo prinašal 240.000 evrov izgube na leto
Čeprav so krški svetniki prejšnji teden na korespondenčni seji potrdili prvo novelacijo investicijskega programa za bazen, je bila na včerajšnji 15. redni seji na dnevnem redu novelacija številka dve. Občina je med drugim na novo ocenila prihodke in stroške obratovanja, ocenjena vrednost projekta pa se je v primerjavi z investicijskim programom, ki so ga potrdili v maju, z 12,4 milijona evrov povečala na 14,8 milijona evrov.
»Investicija je finančno neupravičena, zato je možno sofinanciranje s sredstvi EU. Je pa zaradi številnih koristi, ki jih prinaša družbi, ekonomsko upravičena,« so zapisali pripravljavci gradiva. Prva novelacija je bila potrebna za dokončno potrditev in pridobitev sredstev na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) v višini milijon evrov. Tokrat pa občina pošilja dokumentacijo na ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), kjer naj bi iz CTN mehanizma pridobila 4,5 milijon evrov. Zaradi spremenjene finančne konstrukcije je bila torej potrebna še ena novelacija.
Kot je svetnikom pojasnjevala Vesna Kržan Markovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti na MO Krško, je višja vrednost posledica novih finančnih virov in prejetih ponudb na prvem razpisu za izbor izvajalca junija letos, kjer so vse ponudbe močno presegale prvotno predvideno vrednost projekta (zato je občina, kot smo že poročali, razpis ponovila in je trenutno še odprt).
Da so predvideni stroški in prihodki nerealni, so opozicijski svetniki sicer opozarjali že na prejšnjih sejah. Prihodki so tako, kot je pojasnila Vesna Kržan Markovič, po novem ocenjeni na 474.000 evrov, stroški pa na 714.000 evrov, ob tem so upoštevali tudi šestnajst zaposlenih (in ne več enajst, kot je bilo prvotno predvideno). Pri novi finančni analizi so upoštevali izračune projektantov, potrebe lokalnih društev in klubov ter primerjave z drugimi bazeni po Sloveniji. Izguba, ki jo bo morala kriti občina, bo tako 240.000 evrov na leto, v začetku sicer nekoliko manj. »Delno pa računamo na to, da bo morda naše močno z večjim nakupom vstopnic gospodarstvo pripomoglo, da bodo prihodki višji,« razmišlja Kržan Markovičeva.
»Kako daleč še lahko gremo?«
V več kot uro dolgi razpravi so svetniki izrazili predvsem bojazen, kje sploh je zgornja vrednost projekta, ki je bil leta 2022 ocenjen na 10,5 milijona evrov, maja letos na 12,4 milijona evrov, tokrat pa že na 14,8 milijona evrov. »Če se je samo od maja do danes vrednost projekta povečala za več kot dva milijona evrov, do kam sploh lahko gremo?« se je spraševala Brigita Piltaver Imperl (Gibanje Svoboda). Janja Starc (Obrtno-podjetniška lista) in samostojna svetnica Ivanka Černelič Jurečič pa sta opozorili predvsem na nejasnost obsežnega gradiva, ki obsega več kot 130 strani. Svetniki so na koncu vendarle potrdili novelacijo investicijskega programa, sedemnajst jih je glasovalo za, trije pa niso glasovali.
Razprave je bila deležna tudi točka o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), predvsem v povezavi s tovarno Vipap. Z odlokom, spremenjenim leta 2021, je občina Vipapu, ki je v tistem času bíl bitko za obstoj, pomagala z znižanjem plačila NUSZ (s 488.000 evrov na polovico). S tokratno spremembo odloka bi znižano plačilo podjetju, ki je v lanskem letu zaključilo s prisilno poravnavo, občina ukinila.
Toda Vipap je dve uri pred pričetkom seje občini poslal dopis, v katerem je prosil za odložitev te točke. Kot je zapisalo vodstvo, je podjetje res zaključilo prisilno poravnavo, vendar je »prihodnjih nekaj let ključnih za normalizacijo poslovanja in kapitalsko okrepitev družbe«, dvig nadomestila na letni ravni pa za družbo pomeni veliko breme in ga ne bo mogla plačevati, saj bi s tem ogrozila svojo insolventnost. Svetniki so osnutek odloka kljub temu sprejeli, dokončno pa bodo o tej točki odločali na eni od prihodnjih sej.
So pa med drugim soglasno potrdili odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za umestitev velike samostoječe sončne elektrarne na južnem delu kompleksa Termoelektrarne Brestanica. Petra Žarn iz podjetja Savaprojekt je pojasnila, da je v načrtu fotonapetostna elektrarna predvidene nazivne moči med 0,5 MW in 1 MW. Načrtovana je postavitev dva metra visokih, prostostoječih fotonapetostnih modulov z naklonom med 15 in 35 stopinj, povezanih s tlemi preko kovinske konstrukcije ter usmerjenih proti jugu.
