Jaka Gasar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Podjetje Mita Commerce je do položaja dolenjsko-posavske gazele prišlo z nekoliko drugačnim poslovnim modelom. Namesto da bi tekmovali predvsem z velikimi trgovci na področju klasične ponudbe, so svojo tržno nišo našli v izdelkih s krajšim rokom uporabe. Te odkupujejo v velikih količinah in jih nato po občutno nižjih cenah prodajajo naprej – večinoma tujim veleprodajnim partnerjem, del pa prek lastne spletne trgovine.

Mita Commerce, Roletarstvo Medle, Folex

Dolenjsko-posavska gazela 2026 je Mita Commerce - iz presežkov velik posel

Številke kažejo, da je model za zdaj zelo uspešen. Po besedah direktorja Mitje Praznika je Mita Commerce lani ustvaril 52 milijonov evrov prihodkov, letos pričakujejo med 58 in 60 milijoni, za prihodnje leto pa ciljajo že na 70 do 75 milijonov evrov. Lanski dobiček je znašal 3,3 milijona evrov, letos pa ob stabilizaciji rasti in optimizaciji stroškov računajo na približno pet milijonov evrov.

Posebej izstopa dodana vrednost, ki po Praznikovih besedah znaša približno 238.000 evrov na zaposlenega. Na zaposlenega ustvarijo okoli dva milijona evrov prometa. Ker se njihova glavna sezona začne oktobra in traja do maja, bodo v prihodnjih mesecih predvidoma zaposlili še tri do pet ljudi.

Od potujoče trgovine do mednarodnega posla

Začetki so bili precej bolj skromni. Mitja Praznik je skupaj z ženo najprej zagnal spletno trgovino, za katero sam pravi, da sta bila pri začetnih pričakovanjih nekoliko preveč optimistična. V času epidemije covida sta poslovni model spremenila in začela s potujočo trgovino, ki je pokrivala območje Krškega, Novega mesta in okolice.

Tudi ta faza ni trajala dolgo. Potujočo trgovino sta zaprla in se v celoti usmerila v spletno prodajo, pri tem pa iskala nišo, v kateri bi lahko ponudila nekaj drugačnega. Našla sta jo pri izdelkih s krajšim rokom uporabe, predvsem prehrambnih, pa tudi pri nekaterih drugih izdelkih.

Princip je razmeroma preprost: od proizvajalcev oziroma dobaviteljev odkupijo izdelke, ki imajo krajši rok uporabe, in jih zaradi tega lahko ponudijo po precej nižjih cenah.

»Naši kupci v spletni trgovini so 80 do 85 odstotkov mlade družine, ki kupujejo širok nabor izdelkov od hrane, kozmetike do otroške kozmetike. Pri nas je vse med 40 in 70 odstotkov ceneje,« pojasnjuje Praznik.

Po njegovih besedah povprečna vrednost spletnega nakupa znaša okoli 55 evrov, kupec pa lahko v primerjavi z običajnimi maloprodajnimi cenami pri takšni košarici prihrani okoli 40 evrov. Razlika je predvsem v roku uporabe. Izdelek, ki ima v običajni trgovini še več mesecev roka, je lahko pri njih na voljo po precej nižji ceni, ker je njegov rok krajši.

Ne kupujejo smeti, ampak rok

Prav pri tem želijo v Mita Commerce spremeniti tudi pogled potrošnikov na izdelke s krajšim rokom uporabe. Kot poudarja Praznik, krajši rok še ne pomeni slabše ali manj kakovostne hrane.

»Kakovostna hrana, ne smeti,« je bistvo njihovega sporočila. Če bo kupec izdelek tako ali tako porabil v nekaj dneh ali tednih, mu je lahko vseeno, ali ima izdelek še devet mesecev ali pa tri oziroma štiri mesece roka – pomembno pa je, da ga dobi občutno ceneje.

Podjetje izdelke kupuje po vsem svetu in jih skladišči v Krškem. Pri tem ne gre za manjše količine. Odkupujejo lahko več sto palet oziroma deset ali več tovornjakov blaga, pogosto še preden imajo zanj konkretnega kupca.

Prav tu se skriva pomemben del njihovega poslovnega modela: prevzemajo tveganje, da bodo morali kupljeno blago hitro prodati, hkrati pa lahko zaradi velikih količin dosegajo ugodne nabavne pogoje.

Večina blaga gre v tujino

Čeprav je spletna trgovina namenjena slovenskemu kupcu, ta predstavlja le manjši del celotnega poslovanja. Približno 80 do 90 odstotkov blaga prodajo naprej veleprodajnim partnerjem v tujini, okoli desetino pa zadržijo za lastno spletno trgovino.

Slovenski kupci lahko trenutno naročajo po vsej državi po načelu »danes naročiš, jutri prejmeš«. Medtem v podjetju že načrtujejo naslednji korak. Skladiščne prostore v Krškem nameravajo povečati s sedanjih 400 na približno 1.100 kvadratnih metrov, v letu ali dveh pa želijo vstopiti še na pet do šest novih trgov v sosednjih državah.

Od potujoče trgovine, ki je v času epidemije vozila po Krškem in Novem mestu, je tako ostala le še začetna zgodba. Danes je jedro poslovanja v velikih količinah, hitri prodaji, mednarodnih trgih in izdelkih, pri katerih je krajši rok uporabe postal njihova poslovna priložnost.