Arhiv regijskega NVO-centra

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vlada se je odločila, da sredstva nerazporejenega dela dohodnine, ki so bila do zdaj namenjena razvojnemu financiranju nevladnih organizacij, nameni novemu skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.

Nevladne organizacije opozarjajo, da ne izgubljajo samo denarja, ampak predvsem razvojne možnosti, tj. za zaposlovanje strokovnih sodelavcev pa tudi za širjenje programov, koordinacijo prostovoljcev in za pridobivanje evropskih sredstev.

Na obeh ministrstvih medtem poudarjajo, da lahko davkoplačevalci odstotek dohodnine še naprej namenjajo izbranim društvom in nevladnim organizacijam.

Na Ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da je preusmeritev sredstev iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij posledica zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Ob sprejetju zakona je bilo v skladu 15,6 milijona evrov, od tega je 8,6 milijona evrov predvidenih za izpolnitev že sklenjenih pogodb, za katere ministrstvo zagotavlja, da bodo realizirane.

Na Ministrstvu za zdravje so nam odgovorili, da je cilj novega sklada omogočiti financiranje posebej zahtevnih in časovno občutljivih zdravljenj, kadar teh še ni mogoče zagotoviti v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nerazporejeni del dohodnine bo njegov glavni tekoči vir financiranja. Država bo ob ustanovitvi zagotovila še deset milijonov evrov namenskega premoženja, predvidene pa so tudi donacije, evropska sredstva in druge oblike financiranja.

Na obeh ministrstvih poudarjajo, da davkoplačevalci še vedno lahko odstotek dohodnine namenijo društvu, humanitarni ali drugi upravičeni organizaciji. 

Odstotek dohodnine ne more nadomestiti razvojnega sklada

Tina Cigler in Mirjana Martinović iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD), v okviru katerega deluje regijski center za nevladne organizacije, pojasnjujeta, da neposredne dohodninske donacije in razvojni sklad nimajo enakega namena.

Dohodnino lahko posamezniki namenijo le zakonsko določenim upravičencem, medtem ko so lahko za razvojna sredstva na razpisih kandidirale tudi druge organizacije. Poleg tega se zneski močno razlikujejo. Gasilske zveze Sevnica, Krško in Brežice, npr., so na lanskih razpisih sklada prejele po 70.000 evrov razvojnih sredstev, medtem ko so po podatkih za leto 2025 iz neposrednih namenitev dohodnine prejele le od 600 do 1.000 evrov.

Sogovornici opozarjata tudi na problem prepoznavnosti. Veliko organizacij izvaja pomembne, vendar manj odmevne dejavnosti, kot so pomoč žrtvam nasilja, delo z odvisniki, podpora invalidom ali vključevanje marginaliziranih skupin. Pri zbiranju donacij imajo zato navadno slabše možnosti kot široko prepoznavne humanitarne organizacije. Ob tem je treba poudariti, da so zneski iz sklada večletna razpisna sredstva, dohodninske donacije pa se nanašajo na eno leto.

Kaj so do zdaj financirala sredstva iz sklada

Po podatkih Centra za nevladne organizacije Slovenije (CNVOS) je bilo iz sklada na leto razdeljenih med 10 do 12 milijonov evrov. Sredstva je od leta 2018 skozi prijave na razpise prejelo 558 različnih organizacij, med njimi največ kulturnih, humanitarnih, socialnovarstvenih in izobraževalnih. 

Cigler in Martinović poudarjata, da je bil sklad namenjen predvsem trem področjem: profesionalizaciji nevladnih organizacij, zagotavljanju podpornega okolja in sofinanciranju lastne udeležbe pri evropskih projektih.

Sredstva iz sklada so med drugim prejemala društva, kot je Celiac Slovenija, ki bolnikom s celiakijo zagotavlja svetovanje in izobraževanja, med drugim za zaposlene v šolskih kuhinjah. Ali pa Zavod Rhea, ki obnavlja in podarja rabljene računalnike ter izvaja brezplačna izobraževanja.

Arhiv regijskega NVO-centra

Med prejemniki je bila tudi Šola zdravja, katere člane poznamo po značilnih oranžnih oblačilih in jutranji telovadbi. Društvo ima po Sloveniji več kot 200 skupin, deluje v več kot polovici slovenskih občin in združuje približno šest tisoč članov.

Med prejemniki so tudi Rdeči križ, Karitas in gasilske zveze, ki povezujejo prostovoljna gasilska društva, skrbijo za usposabljanje gasilcev, organizacijo in koordinacijo prostovoljnega gasilstva.

Brezplačna pomoč približno 200 društvom letno

Sprememba financiranja neposredno zadeva tudi regijski NVO-center, ki že 18 let zagotavlja brezplačno pomoč društvom in zavodom. Na območju 21 občin jugovzhodne Slovenije deluje približno 1.800 nevladnih organizacij, na center pa se jih po navedbah sogovornic letno obrne okoli 200. Pomagajo jim pri pripravi statutov, razpisnih vlog, pravnih in administrativnih vprašanjih, pridobivanju donacij ter pri razvoju novih programov.

»Naše delovanje rada primerjam s točkami SPOT, ki jih država zagotavlja podjetnikom. Mi opravljamo podobno nalogo za nevladni sektor,« pojasni Martinović. Če nadaljnje financiranje ne bo zagotovljeno, takšna podpora ne bo več mogoča v dozdajšnjem obsegu.

Sogovornici opozarjata, da bi morala društva v tem primeru za pravno pomoč in druge strokovne storitve namenjati sredstva, ki bi jih sicer porabila za delo z uporabniki.

Kateri so razlogi za spremembe?

Na ministrstvih nam niso jasno odgovorili, zakaj so se odločili za spremembe v financiranju, medtem pa se v nevladnih organizacijah sprašujejo tudi o političnih razlogih. Cigler in Martinović opozarjata, da so nekatere nevladne organizacije zaradi svojega kritičnega odnosa do oblasti in vključevanja v družbenopolitična vprašanja pogosto tarča političnih očitkov.

»Nevladne organizacije so ogledalo vsakokratni oblasti, ne glede na politično barvo,« poudarjata in dodajata, da prejemanje javnih sredstev ne pomeni politične podrejenosti financerju.

Ob tem zavračata očitke o nepregledni porabi denarja, saj so sredstva, pridobljena na javnih razpisih, strogo namenska, njihovo porabo pa je mogoče preverjati. Vsaka pogodba ima svojega skrbnika, organizacije morajo poročati o porabi sredstev, nad njihovim delovanjem pa lahko pristojni organi izvajajo revizije in druge nadzorne postopke.

Po njunem mnenju zato morebitne nepravilnosti posameznih organizacij niso razlog za poseganje v financiranje celotnega nevladnega sektorja.