Invalidnost že dolgo ni več tabu: Tri desetletja srčnosti Društva Sonček Posavje
Srčnost, ljubezen, predanost. Nikakor drugače ne bi mogli opisati občutkov, ki jih dajejo vedno znova čutiti člani društev Zveze Sonček. Včeraj so se zbrali na stadionu Matije Gubca v Krškem in ob vseslovenskem srečanju počastili tudi 30 let delovanja društva Sonček Posavje.

»Take prireditve so zelo pomembne, otroci se jih vedno zelo veselijo. Pomembno je, da so vključeni v družbo, da sodelujejo vsak na svoj način. Naša Nastja bo letos stara osemnajst let. Zelo rada gre med ljudi. Če se le da, se vsako leto udeležujemo teh srečanj. V našem društvu je na voljo res veliko različnih aktivnosti, med katerimi pač izbereš tiste, ki so za otroka najboljše,« je dejala Nataša Rostohar. »V Krškem invalidnost že dolgo ni več tabu, vidni smo, vključeni v vsakodnevno življenje mesta. Se ne skrivamo, smo prepoznavni, vidni,« še pravi.

Številni programi, za vsakogar nekaj
Posavsko društvo Sonček s sedežem v Leskovcu pri Krškem šteje 310 članov, okoli 110 je invalidov, ostali so njihovi družinski člani ter podporni in častni člani. Velja za eno najbolj aktivnih društev v zvezi.
Kot je povedala predsednica posavskega Sončka Nataša Solomun, ki društvo vodi trinajst let, imajo člani na voljo zelo raznovrstne programe in aktivnosti, da res lahko vsakdo najde nekaj zase. Tako organizirajo zdravstveno-terapevtske kolonije, ples na vozičkih, terapije z gongi, hipoterapije oziroma terapevtsko jahanje, plavanje, smučanje s prilagojenimi smučmi in še mnogo drugih aktivnosti.
»Zelo veliko razmišljamo, kaj bo, ko nas več ne bo, kje bodo naši otroci. Menim, da dom upokojencev ni prava rešitev. Tako se že dogovarjamo z Mestno občino Krško, ki ima res velik posluh za naše želje in potrebe, da bi skupaj poiskali rešitev za naprej v obliki bivalnih enot oziroma manjših skupnosti za pet, šest stanovalcev, kjer bi naši otroci, ko odrastejo, lahko še vedno živeli v lokalnem, domačem okolju, seveda z neko pomočjo oziroma asistenco,« pravi Solomunova.
»Ta trenutek sicer v Krškem še ni potrebe oziroma še ni nikogar, ki bi želel iti v to skupnost. Toda nikoli ne vemo, kaj se lahko zgodi, zato moramo biti pripravljeni.«

Občina ima posluh
Po mnenju Solomunove so Sonček in druga društva v Krškem, kot so Sožitje, Plavalček in podobna, s svojimi aktivnostmi največji napredek v 30 letih naredila pri vključevanju. »Tudi z OŠ Mihajla Rostoharja smo odlično povezani. V naši občini invalidnost nikakor ni več tabu tema. Veliko težav smo rešili z osebno asistenco, družine so se s tem res razbremenile.«
Kot ob tem dodaja, ima tudi krška občina velik posluh za njihove težave in pripombe. »Z občine me dostikrat pokličejo glede ureditev dostopov, prilagoditev, arhitektonskih ovir. Tudi z OŠ Mihajla Rostoharja smo odlično povezani. V naši občini invalidnost nikakor ni več tabu tema. Naši člani so vidni, zaznani v okolju, vključeni.«
Kot ob tem dodaja podprdsednik zveze Emir Okanović, je Sonček ena od zvez, kjer se ne delijo na diagnoze. »Pri nas so dobrodošli vsi, smo odprti za drugačnost, sodelovanje. V naše programe so vključene osebe z različnimi vrstami invalidnosti. Posavsko društvo je prav gotovo eno od bolj aktivnih v naši zvezi. Njihovi športni programi so poznani daleč naokoli, so gonilna sila na tem področju, skupaj z našimi strokovnimi službami.«

Društvo kot velika družina
Društvo je bilo ustanovljeno decembra 1995 na pobudo staršev in strokovnih delavcev pod okriljem Olge Gorenc iz Centra za socialno delo. Prvi predsednik Društva za cerebralno paralizo Sonček Posavje je bil Jožef Ribič, leta 2008 ga je nasledila Jerneja Dornik.
Društvo Sonček je do leta 2001 delovalo v okviru Centra za socialno delo, nato pa se je preselilo na Valvasorjevo nabrežje. Leta 2010 je predsednica postala Cvetka Božič, dve leti kasneje pa Nataša Solomun. Leta 2011 so se posavski Sončki preselili v Ulico mladinskih delovnih brigad, pri čemer je bil gonilna sila za zbiranje sredstev in selitev Marjan Dornik.

Kot ob tem poudarja Solomunova, društvo deluje kot velika družina. »Brez številnih staršev, ki zelo aktivno sodelujejo pri aktivnostih in projektih društva, ne bi zmogla. Smo izjemno povezani. In le tako lahko društvo tudi dobro deluje.«
Država jih ne sliši
Deinstitucionalizacija in zagotavljanje skupnostnih oblik bivanja je tudi eden od glavnih ciljev zveze, pravi njen predsednik Iztok Suhadolnik.

»Velik izziv je tudi podpora države družinam, kajti vse preveč so družine prepuščene samim sebi. Otroci namreč ostajajo v družinah in ne gredo več v zavode, kot je bilo to praksa pred nekaj desetletji. Družina zato potrebuje podporo skupnosti. A na žalost nas država ne sliši,« še pravi Suhadolnik.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se