Drinske mučenke pred nasiljem četnikov raje skočile v smrt
Ob koncu svetega jubilejnega leta upanja se izteka tudi leto blaženih drinskih mučenk, ki ga je v letošnjem letu razglasila Škofija Novo mesto.
V letu 2025 namreč mineva 140 let od rojstva blažene s. Krizine Bojanc, ene izmed petih sestra redovne skupnosti Družbe Hčera Božje ljubezni, ki je bila doma iz Zbur pri Šmarjeti. Poleg nje je bila med sestrami še ena Dolenjka, s. Antonija Fabjan, ki se je rodila v Malem Lipju pri Žužemberku.
Med vojno mučeniška smrt
Vseh pet sester je med 15. in 23. decembrom leta 1941 v Goraždu v Bosni in Hercegovini pretrpelo mučeniško smrt.
11. decembra so v samostan na Palah, v katerem so sestre živele, vdrli četniki in jih v hudi zimi odgnali v Goražde. Da bi ohranile čistost, dostojanstvo in vdanost Bogu, so sestra druga za drugo skozi okno skočile v smrt. Ko so jih četniki do konca umorili, so njihova trupla vrgli v deročo Drino, ki je postala njihov grob. Samostan so nato izropali in zažgali.
Cerkev jih je za blažene razglasila 24. septembra 2011 v Sarajevu.
Pestro leto drinskih mučenk
Leto drinskih mučenk je bilo pestro – od sprejema njihovih relikvij v župnijah Šmarjeta, Žužemberk in Hinje, do molitvenih dni za duhovne poklice, romarske poti v Bosno in Hercegovino, ter osrednjih slovesnosti v Žužemberku ter v Goraždu, kjer je prva cerkev na svetu posvečena blaženim drinskim mučenkam.
Včeraj popoldne pa je v župniji Šmarjeta potekal sklep s celodnevnim čaščenjem.
Na maši 15 redovnic s Hrvaške
Slovesno mašo, ki jo je obogatilo petje župnijskega pevskega zbora mamic, je vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje v družbi domačega župnika dr. Alfonsa Žiberta ter mnogih drugih duhovnikov. Prišlo je tudi petnajst sester redovnic iz reda Hčera Božje ljubezni iz petih hrvaških samostanov (v Sloveniji nimajo svojega samostana) ter druge redovnice in romarji.
Žive priče upanja
Škof Saje je v pridigi opomnil, da so prav drinske mučenke žive priče krščanskega upanja, ki je še kako pomembno v času, ko je svet prepojen z negotovostjo, strahom in ranjenostjo.
»Upanje kristjana ne izhaja iz zunanjih okoliščin, temveč iz notranje gotovosti, da nas Bog varuje in vodi. Mučenke so živele v okoliščinah, ki so bile vse prej kot spodbudne, a njihovo srce je ostalo usmerjeno k Gospodu. S tem pričujejo, da ima tudi danes vsakdo med nami možnost, da v težkih trenutkih ne podleže obupu, temveč postane, kot je poudaril papež Frančišek, »nosilec Božje svetlobe v teminah sveta«.
Pomen mučeništva v Cerkvi danes
Škof je spomnil na adventni čas, ki nas uči darovanja: darovanja časa za molitev, odprtosti do sočloveka, odpoved sebičnosti, pozornosti za tiste, ki so v stiski, revščini ali osamljenosti, ter pomen mučeništva za Cerkev danes.
»Ali smo tudi mi pripravljeni stati za Kristusom, ko je to težko, ko ni popularno, ko je treba nositi križ?«
Molitev za čudež
»V hvaležnosti sklenimo leto drinskih mučenk in sveto leto upanja. Naj nas njihov zgled notranje čistosti, zvestobe in ljubezni do Boga okrepi v naši veri. Naj nas uči stanovitnosti, ponižnosti in poguma. Naj bo današnji god sv. Lucije za nas spodbuda, da tudi mi postanemo priči svetlobe v svojih družinah, župnijah in družbi,« je poudaril novomeški škof.
Vicepostulatorka iz Zagreba, s. Ozana Krajačić, se je v nagovoru zahvalila vsem, zlasti novomeški škofiji in škofu Sajetu, ki so v letu blaženih drinskih mučenk dali priložnost za tesnejše povezovanje vernikov doma in čez mejo, ki jih zaznamuje dediščina teh mučenk, predvsem pa je vse povabila k molitvi za njihovo kanonizacijo, za kar je potreben čudež.
Film o drinskih mučenkah
Ob koncu slovesne maše, ko je škof zbranim podelil blagoslov z relikvijami drinskih mučenk, so mnogi verniki pomolili ob teh relikvijah in se priporočili s svojimi željami in potrebami.
Življenje blaženih drinskih mučenk bo možno bolje spoznati tudi z ogledom filma prihodnjo pomlad, verjetno v postnem ali velikonočnem času - film zdaj nastaja v Studiu Sipoš.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se