M. Martinčič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Gričevnata pokrajina v dolenjskem delu sevniške občine se vse bolj uveljavlja kot ena najbolj vznemirljivih regij za pridelavo vrhunskih penečih vin po klasični francoski metodi. Na nadmorskih višinah med 350 in 500 metri, kjer hladnejša mikroklima in visoke kisline ustvarjajo idealne razmere, tri družinske kleti pišejo prepoznavne zgodbe o strasti, kakovosti in povezovanju.

Od majhnega vinograda do newyorških restavracij

Zgodba Vinske kleti Kozinc iz Dolnjih Impolj se je začela leta 1988, ko sta mama in oče današnjega gospodarja z lastnimi rokami zasadila skromnih 700 trt. Delo v vinogradih od mladih nog je malemu Davidu zasejalo neusahljivo ljubezen do zemlje. Danes David in žena Taja ob pomoči staršev in sodelavca obdelujeta skoraj osem hektarjev vinogradov.

»Starši so še vedno zelo aktivni in v vinogradništvu nepogrešljivi,« z veliko spoštovanja povesta David in Taja. Prelomnica se je zgodila leta 2007 na Davidovi študijski izmenjavi v dolini reke Loare v Franciji. »Tam sem dobil idejo oziroma si zaželel, da bi, ko se vrnem domov, tudi sami izdelovali penino,« se spominja. Leta 2011 so napolnili prvih 60 testnih steklenic penine Nord, najbolj čustven mejnik pa je sledil ob povečanju družine: »Penina Zara Rosé je nastala ob rojstvu najine starejše hčerke. Grozdje zanjo smo začeli trgati leta 2014, leta 2017 pa smo odprli prve steklenice.«

J. D.

Ko je David želel pridobiti vrhunski nemški klon modrega pinota, je posredoval bratranec iz Stuttgarta. Prvih tisoč trsov je lokalni trsničar razmnožil na današnjih 2.800 trt. Danes pri pridelavi sodelujejo s francoskim enologom Nicolasom Neffom, njihove penine (Nord, Zara Rosé, Blanc de Noirs, Blanc de Blancs) pa že strežejo v prestižnih restavracijah v ZDA. »Najina prijateljica Nina Bratovž je vrhunska sommelierka, na katero se obrne veliko ljudi, ko pridejo v Slovenijo. Tako je do nje prišla tudi Megan Anderson, distributerka, ki je iskala najboljša slovenska vina. Nina ji je predstavila svoj izbor in Megan se je popolnoma navdušila nad najino premium selekcijo.«

Kljub temu ostajata David in Taja osredotočena na osebni stik z gosti na domačem dvorišču in dogodke, kot je Večerja pod zvezdami z Gostilno Repovž. »Oče je bil vinogradnik, ki je prideloval cviček, mi pa smo zgodbo nadgradili in bomo vse pridobljeno znanje o vrhunskih peninah lahko predali hčerkam,« pravita Kozinčeva.

Eleganca narave in predanost tradiciji

Nedaleč stran, na Mali Hubajnici na nadmorski višini med 450 in 500 metri, je klet Huba Martinčič. Začelo se je pred 12 leti, ko je domače posestvo v Šmalčji vasi prevzel brat Jernej, Martin pa se je z ženo, uspešno zobozdravnico v Šentjerneju, pogumno podal na svoje z lastnimi vinogradi.

J. D.

»Pri nas doma se vino nikoli ni kupovalo, vedno se je pridelalo doma,« se spominja Martin korenin, ki segajo k očetu in staremu očetu. Čeprav je mlada blagovna znamka Huba Martinčič stara šele 12 let, sta fokus in vizija jasna – pridelava penečih vin po klasični (tradicionalni) metodi. Lega in naravne razmere so za to idealne. Tla pod njihovimi vinogradi so bogata z ostanki nekdanjega Panonskega morja, fosili in školjkami, kar daje vinu edinstveno mineralnost. Hladne noči v času trgatve in zmerna toplina omogočajo, da grozdje ohrani visoko kislino, svežino in eleganco – ključne sestavine, ki jih za vrhunske penine zahteva francoska Šampanja.

Martinčičevi vsa vina pridelujejo iz grozdja, pridelanega v štirih lastnih vinogradih. »Vse, kar natočimo v steklenice, je iz lastnega grozdja. Pri nas smo znani po tem, da ko zmanjka – zmanjka.«

Na posestvu danes vlada živahen družinski utrip. Medtem ko z ženo obnavljata staro domačijo, pri delu sodelujejo tudi vsi štirje otroci. »Nikogar ne želimo v nič siliti. Vsak bo izbral svojo pot, kdor pa se bo opogumil in nekoč prevzel domačijo, bo seveda dobrodošel. Za zdaj pa pri vseh večjih opravilih sodelujejo vsi – tako mora biti,« pojasnjuje Martin.

Prisegajo na osebni stik, zato goste sprejemajo na domači terasi. V njihovi ponudbi najdemo štiri etikete: dve nosita dolenjski pečat z lokalnimi sortami (žametovka, modra frankinja, laški rizling, kraljevina), dve pa sta mednarodno naravnani (Blanc de Blancs in Reserve). 

Francoski navdih in iskanje lastnega izraza

Zgodba penin Domaine Slapšak s Telč se je začela leta 2009 z nepredvidljivim osebnim preobratom, ko je sestra današnjega gospodarja Andreja Slapšaka spoznala Francoza Françoisa Boutona, enologa iz Šampanje. Na njegovo pobudo so v domači kleti napolnili skromnih 500 »garažnih« steklenic. »Rekel je, da moramo poskusiti, saj ima naša žametna črnina natanko to, kar penina potrebuje – visoke kisline in nizek alkohol,« se začetnih dvomov spominja Andrej Slapšak. Ko so leta 2011 odprli prve zrele vzorce, je sledilo navdušenje: »Pokusili smo in rekli: Vau, tole ima pa resen potencial! Dolenjska to zmore.«

J. D.

Andreja je pot nato vodila v Francijo, kjer je pridobil ključne informacije. Tamkajšnji vinarji si odprto izmenjujejo izkušnje in brez skrivnosti delijo znanje. »Stari vinar mi je takrat dejal: Če bo sosed delal dobro penino, bo regija cvetela in vsi bomo imeli od tega korist. Sosed ti ni konkurenca, ampak zaveznik,« poudarja Andrej Slapšak. 

Danes obdelujejo dva hektarja lastnih vinogradov, grozdje pa odkupujejo tudi s sedmih lokalnih rastišč, pri čemer za modri pinot uporabljajo klon iz šampanjske hiše Bollinger. Andrej svoj odnos do vinogradov slikovito opiše: »Trte so kot ljudje. Nekateri vinogradi se lepo ujamejo v ekipo in skupaj ustvarijo čudovito skladnost, spet drugi pa so izraziti individualisti. Ti svojeglavi značaji dajo najboljše rezultate le, ko jih pustiš popolnoma same.« Iz teh posebnosti nastajajo njihove single vineyard penine iz stoodstotne žametne črnine.

Domaine Slapšak danes izvozi kar 30 odstotkov svoje celotne proizvodnje in pravijo, da niso samo vinarji, ampak predstavljajo gibanje, ki je v regijo pripeljalo globoko spoštovanje do tradicionalne metode pridelave.

Pot penin, pot sodelovanja 

Čeprav vsak od treh vinarjev razvija lastno blagovno znamko, David Kozinc, Andrej Slapšak in Martin Martinčič delijo skupno vizijo o prepoznavnosti svoje matične regije. Plod tega sodelovanja je projekt Pot penin, ki povezuje ključne pridelovalce sevniškega okoliša ter širše Dolenjske in Posavja (v sodelovanje sta vključeni tudi Klet Frelih in Klet Albiana).

Namesto tekmovanja so se vinarji po vzoru najboljših francoskih praks odločili za odprto izmenjavo znanja in izkušenj. Zavedajo se namreč, da več ko bo vrhunskih penin na enem kraju, močnejši bo geografski odtis regije na svetovnem vinskem zemljevidu. Z uradno označitvijo trase, podporo lokalnih občin in organizacijo odmevnih dogodkov, kot je predpoletni dan odprtih kleti, Pot penin pritegne na stotine domačih in tujih ljubiteljev mehurčkov. Projekt je tako uspešen model butičnega turizma, ki združuje naravno dediščino, vrhunsko gastronomijo in skupno strast do ustvarjanja najboljših slovenskih penin.