M. Luzar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dnevna migracija delavcev iz Dolenjske in Posavja proti Ljubljani predstavlja resen logistični in finančni izziv. Zaradi optimizacije potnih stroškov in izogibanja jutranjim zastojem se vse več voznikov organizira v skupne prevoze – t. i. sopotništvo. A to prinaša neželen stranski učinek na terenu.

Ker namenskih površin ni, avtomobili tistih, ki se kot sopotniki vkrcajo v skupno vozilo, čez dan ostajajo parkirani na neustreznih mestih. Divja parkirišča ob avtocestnih izvozih, zasedene zelenice, prenatrpani bencinski servisi in trgovska središča so jasno opozorilo, da gre za regijsko problematiko, ki zahteva sistemsko ukrepanje lokalnih skupnosti in države.

Krško z milijonsko investicijo orje ledino

Medtem ko se večina občin z izzivom šele spoprijema na ravni analiz, so v Mestni občini Krško že prešli od besed k dejanjem. Kot primer dobre prakse v regiji so namreč uradno potrdili investicijski program »Parkirišča ob AC Krško – Smednik«, katerega vrednost znaša dobrih 1,06 milijona evrov.

Krška občina bo projekt v celoti financirala iz proračuna, z njim pa bodo zagotovili več kot 110 namenskih, za uporabnike popolnoma brezplačnih parkirnih mest. Dela na priključku Drnovo so predvidena med oktobrom 2026 in aprilom 2027, kjer bo urejenih 73 parkirišč z e-polnilnicami in s kolesarnico. Nekoliko pozneje, med februarjem in julijem 2028, pa bo urejen še priključek Smednik s 43 parkirnimi mesti.

Do začetka gradnje v Krškem težavo premoščajo z začasnim dogovorom z lastniki zemljišč ob izvozu Drnovo.

L. Markelj

Novo mesto: Interes obstaja, a težava presega lokalni pomen

Nekoliko drugače na problematiko gledajo v Mestni občini Novo mesto, na kateri pojasnjujejo, da se zavedajo stiske dnevnih migrantov, a opozarjajo na naravo teh projektov: »Tovrstna parkirišča po svoji funkciji niso klasična parkirišča P + R, ki bi primarno razbremenjevala mestno prometno omrežje Novega mesta, ampak v veliki meri prispevajo k razbremenitvi državne prometne infrastrukture, predvsem avtocestnega omrežja in prometnih tokov proti Ljubljani.«

Kljub temu na novomeški občini že preverjajo možnosti za ukrepanje. V preteklem obdobju so tako vzpostavili prve stike s strokovnimi službami Darsa glede potencialnih državnih lokacij, informacije pa so izmenjali tudi s sosednjimi občinami. Ker enoten model ali formalna regijska pobuda še ne obstaja, v Novem mestu ocenjujejo, da bi bilo najučinkovitejše sistemsko in državno urejanje pod okriljem Darsa in pristojnega ministrstva.

Zaradi začetne faze dogovorov v MO Novo mesto natančne časovnice ali finančnih okvirov še ne morejo napovedati, si pa prizadevajo za čimprejšnje rešitve na svojem območju.

Brez odgovorov nekaterih občin in Darsa

Za celostno sliko regije smo se z vprašanji obrnili na večino občin, ki ležijo neposredno ob dolenjskem avtocestnem kraku in katerih priključki so med vozniki najbolj oblegani. Žal odgovorov občinskih uprav Mirna Peč, Škocjan in Brežice do konca redakcije nismo prejeli. Prav tako odgovorov ni podal Dars.