Lidija Markelj

Od občin JV Slovenije je na prvem razpisu, na katerega je prispelo devet vlog iz osmih občin, do državnega denarja uspelo priti le Občina Črnomelj, ki je za asfaltiranje 335 metrov javne makadamske poti, ki vodi do dela romskega naselja Drenovec, ki se nahaja pod glavno cesto proti Vinici, pridobila 50 tisoč evrov – projekt je ocenjen na dobrih 63 tisočakov.

Ribnica nič

Brez denarja je ostala Občini Ribnica, na kateri so prijavili komunalno opremljanje romskega naselja Lepovče, v katerem živi okoli sto Romov in je poleg naselja v Goriči vasi eno izmed največjih v ribniški občini. Občina bi tam uredila komunalno infrastrukturo in dostopno cesto, a očitno do tega ne bo prišlo. Ministrstvo je njihovo vlogo zavrnilo, saj je občina presegla z razpisom določeno mejo 250 tisoč evrov – prijavili so projekt v vrednosti 749 tisoč evrov.

Preostale dolenjske, belokranjske ali posavske občine se na razpis niso javile, tudi Občina Šentjernej ne.

Lidija Markelj

Kaj je ovira v Šentjerneju

Na zadnji občinski seji je svetnik Franc Hudoklin (SLS) povpraševal, zakaj tako. »Zakaj v našem proračunu ni sredstev za te namene? Smo se na razpis sploh javili? Smo ena izmed 20 občin z romsko skupnostjo in prav bi bilo, da kaj naredimo za šentjernejske Rome.«

Jože Simončič, župan Občine Šentjernej, v kateri v petih romskih naseljih živi okoli 300 pripadnikov romske skupnosti, kar predstavlja blizu pet odstotkov vseh prebivalcev, je jasen – občina se ni javila na prvi razpis in se tudi na drugega ne bo.

Razpis za Šentjernej neprimeren

Lidija Markelj

»Ta razpisa sta za nas neprimerna. Če se javimo in smo uspešni, je treba graditi legalno, naša romska naselja pa niso legalna. Nimamo izpolnjenih pogojev, da bi začeli pripravo gradbene dokumentacije in legalno gradnjo. Na občinskih zemljiščih ne bomo gradili »na črno«, na zemljiščih, ki niso naša, pa tudi ne moremo,« pojasnjuje in doda, da je naselje Trdinova cesta, ki v večini stoji na občinskem zemljišču, komunalno urejeno.

»Tu ni kaj postoriti. Za otroško igrišče, ki ga tam želijo, pa ta razpis ni. Preostala naša romska naselja so pretežno na zemljiščih v zasebni lasti, so del kakih vasi in ne gre za zaokrožena naselja.«

Legalizacije romskih naselij, »ki bi morala biti v skladu s prostorskim planom in ureditvenim načrtom oz. izdelavo OPPN«, Simončič ne zagovarja. Pove, da trenutno občinsko vodstvo rešitve ne vidi v tem, da bi Romi odkupovali zemljišča.

Ne razume države

Zaveda se, da če ne uredijo zadev, nikoli ne bodo mogli kandidirati za ta državna sredstva. »Ampak mislim, da takšni razpisi države niso prava rešitev. Kaj pa spoštovanje lastnine? Sicer pa se tudi tam, kjer je prišlo do legalizacije romskega naselja, Romi na črno širijo še naprej, na tuja zemljišča, in problem je vse večji.«

Simončič meni, da je zato videti, kot da se država s takimi razpisi norčuje iz občin z romskimi naselji. »Zavedajo se, da gre za nelegalna naselja, in obenem ponujajo sredstva, za gradnjo pa je nemogoče dobiti soglasja,« še doda.

Občinski svetnik in nekdanji šentjernejski župan Franc Hudoklin na zadevo gleda drugače: »Če država nekaj ponuja, bi bil kot župan vesel, če bi to lahko počrpal. Nekatere občine so to tudi naredile.« Dodaja, da so vsa romska naselja v občini resnično črne gradnje, a v nasprotju z županom Simončičem njihovi legalizaciji ne nasprotuje.

Kot pravi, bi občina glede tega morala narediti korak naprej in ustrezno spremeniti občinski prostorski načrt ter druge akte, hkrati pa bi se skupaj z drugimi ustanovami morala truditi za socializacijo in integracijo Romov. »V to kislo jabolko bomo morali ugrizniti – vodstvo občine, občinski svetniki in romska skupnost. Vsi smo odgovorni za to. Če bomo še naprej tako delal kot do zdaj, ne bomo rešili nobenih romskih težav, situacija pa je, kot je videti, iz dneva v dan hujša. Z oranjem travnikov ne bomo rešili nič.«

V Škocjanu podobno

Lidija Markelj

Povprašali smo še na Občino Škocjan, ki se tudi ni javila na omenjeni državni razpis za urejanje romskih naselij, pa bi imeli v največjem romskem naselju v Dobruški vasi, v katerem živi na dveh hišnih številkah prek 300 Romov, kaj postoriti.

Župan Jože Kapler pove, da lastnica teh zemljišč ni občina, ampak sta to Agrarna skupnost Dobruška vas in KZ Trebnje - Krka. »Ker pa gre v enem delu tudi za poplavno območje, tu ni mogoče urediti prostorskih pogojev za kako komunalno urejanje. O kakih nakupih zemljišč za Rome zdaj ne razmišljamo, kot mi je znano, pa agrarna skupnost tudi ne zagovarja kake prodaje.«

En milijon razdeljen

Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj poudarjajo, da z razpisi v dveh letih namenjajo dva milijona evrov za pospešitev izvajanja občinskih investicij v urejanje romskih naselij, ki so še vedno komunalno neurejena ali slabo urejena, in s tem prispevajo k izboljšanju bivalnih pogojev njihovih prebivalcev. V prvem roku – prijava se je iztekla konec januarja – so bila porabljena vsa sredstva za leto 2025, za preostali milijon evrov v letu 2026 pa je rok za prijavo še do 30. maja. Na prvem je razpisu je poleg omenjene Občine Črnomelj denar, skupaj 950.000, dobilo še šest prekmurskih občin.