Arhiv DL; L. M.

Petindvajset občin z evidentiranim romskim prebivalstvom, med njimi enajst z območja jugovzhodne Slovenije, na podlagi 20. a člena Zakona o financiranju občin (ZFO) od leta 2021 prejema dodatna finančna sredstva. Ker pa zakon ni opredeljeval namenskosti teh sredstev, so jih lahko občine porabile tudi za projekte, ki niso bili vezani na urejanje razmer romske skupnosti. Z novelo zakona, sprejeto marca letos, je vlada določila nove pogoje, s katerimi pa nekatere občine niso zadovoljne.

Za leto 2025 je bilo za ta namen zagotovljenih 9,2 milijona evrov, za prihodnje leto pa dobrih 9,7 milijona evrov. Kot so pojasnili na ministrstvu za javno upravo (MJU), imajo občine z evidentiranimi romskimi naselji zaradi uresničevanja zakonskih pravic romske skupnosti v povprečju nekoliko višje stroške kot druge občine. V skladu s 65. členom ustave je odgovornost za položaj Romov deljena med občine in državne organe. »Državna namenska dotacija je dodatek k primerni porabi občin, in ne izključni vir sredstev za dejanske potrebe romske skupnosti v konkretni občini,« poudarjajo na MJU.

Namenski denar in nova formula

V skladu z novelo ZFO se lahko ta denar dodeli za prostorsko in komunalno urejanje romskih naselij, reševanje stanovanjskega problema romskih družin, ustvarjanje pogojev za vključevanje Romov v sistem vzgoje in izobraževanja, štipendijsko politiko, spodbujanje zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja Romov, programe njihovega socialnega vključevanja, razvoj romskega jezika ter kulturne, informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti, stroške društvenih organizacij za izvajanje programov in projektov, sofinanciranih s strani države ali EU, ki prispevajo k integraciji Romov.

Spremenil se je tudi način izračuna višine sredstev, ki naj bi stvarneje odražal dejanske razmere po občinah. Doslej so bila sredstva vsaki občini dodeljena pavšalno, kot dodatek v višini 3,5 odstotka primerne porabe. Po novem, torej že za leto 2026, pa se uporablja nova enačba, ki upošteva poleg ocenjenega števila prebivalcev romskih naselij tudi število vseh prebivalcev, velikost občine, število evidentiranih romskih naselij in stopnjo razvitosti občine.

V Škocjanu zadovoljni

Ker se nekatere občine z informativnimi izračuni za prihodnje leto niso strinjale, češ da ti ne odražajo dejanskega stanja na terenu, sta jih ministrstvo za javno upravo in Urad za narodnosti pozvala, naj do 15. decembra ponovno preverijo vhodne podatke za izračun. 

Arhiv DL; L. M.

Med občinami, ki jim spremenjeni način izračuna prinaša več denarja, je občina Škocjan. Župan Jože Kapler je že pred spremembo zakonodaje opozarjal, da bi bilo treba upoštevati tudi delež romskega prebivalstva v občini, in ne zgolj števila vseh prebivalcev. V škocjanski občini z okoli 3.400 prebivalci živi več kot 300 Romov. Letos je občina iz naslova 20. a člena ZFO prejela nekaj več kot 114.000 evrov, za prihodnje leto pa naj bi skoraj 300.000 evrov.

»Ta izračun je bistveno bolj stvaren in bomo tako tudi lažje izvajali vse naloge, ki smo si jih zadali v naši strategiji reševanja romske problematike do leta 2030,« je dejal Kapler. Glavni poudarki v omenjeni strategiji so namestitev varnostnih sistemov znotraj romskega naselja, zaposlitev dodatnega romskega koordinatorja, nadgradnja vrtca v naselju, reševanje stanovanjskega problema romskih družin.

V Semiču kmalu urejena vsa naselja

Bistveno več kot letos (137.034 evrov) naj bi prihodnje leto (po informativnem izračunu dobrih 334.500 evrov) dobila tudi občina Semič. »Prihodnje leto nam bo denar zelo prav prišel za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v romskem naselju Srednja vas. Gre za velik projekt, vreden skoraj 600.000 evrov, ki bi se brez tega denarja zagotovo zamaknil za kakšno leto,« pravi županja Polona Kambič.

Ob tem pa se sprašuje, kaj bodo s tem denarjem še lahko naredili čez tri, štiri leta. »V vseh naših štirih romskih naseljih bomo imeli kmalu urejeno vso infrastrukturo. Edini problem je naselje Sovinek, ki ima sicer vse, od optike do kanalizacije in javne razsvetljave, in bi lahko bilo vzorčno romsko naselje. Pa ni, ker infrastrukturo nenehno uničujejo.«

Manj denarja, manj projektov

Med občinami, ki bodo po novem izračunu, kot kaže, dobile bistveno manj denarja, pa so Krško, Brežice in Trebnje. Mestna občina (MO) Krško naj bi za leto 2026 dobila okoli 220.000 evrov manj kot letos, ko je prejela dobrih 777.000 evrov. »Mi smo že doslej ta denar porabljali namensko. Če je kak evro ostal, pa je šel v integralni proračun,« pravi župan Janez Kerin. Kot dodaja, so predvidena sredstva za prihodnje leto že upoštevali v predlogu proračuna za leti 2026 in 2027, ki ga bodo obravnavali na seji občinskega sveta prihodnji teden. 

Arhiv DL; D. S.

Po mnenju trebanjske županje Mateje Povhe nova formula za sofinanciranje vključuje parametre, ki z dejanskimi obremenitvami občin z romskimi naselji nimajo neposredne povezave. Eden od teh je tudi razmerje med najrazvitejšo občino z evidentiranimi romskimi naselji in posamezno občino. »Zato spremembe za nas pomenijo znižanje sredstev, čeprav se potrebe na terenu niso zmanjšale,« pravi. Občina naj bi prihodnje leto prejela dobrih 360.000 evrov, kar je skoraj 30.000 evrov manj kot letos.

»Manj denarja pomeni, da bomo pač manj naredili,« pa pravi brežiški župan Ivan Molan. Občina Brežice je za letos iz naslova 20. a člena ZFO prejela skoraj 700.000 evrov, za prihodnje leto naj bi dobrih 445.000 evrov. »Vlada zdaj postavlja stvari povsem na glavo v primerjavi z zakonom iz leta 2021, po katerem naj bi bil denar namenjen lokalni skupnosti zato, ker ima težave zaradi Romov. Zdaj pa naj bi denar namenili izrecno za potrebe Romov,« je kritičen Molan.

Molan: Država naj sama uredi Gazice

Kot pravi, občina načrtuje komunalno opremljanje romskega naselja Gazice, za kar pa ta trenutek še nima vse potrebne dokumentacije. »Ko jo bomo imeli, pa se bojim, da denarja ne bo dovolj za izvedbo. Že pred časom sem dejal, da bi bilo boljše, če država ta denar zadrži in sama uredi stvari v skladu z zakonom o Romih. Denimo tako, da sprejme državni prostorski načrt za Gazice, naselje komunalno opremi in Rome integrira. Občine potem s tem ne bi treba obremenjevati.«

Po njegovem mnenju je denar za občine z romskim prebivalstvom postal »spotika in potuha vladi, da se lahko izgovarja na občine, ki nimamo nobenih pristojnosti ne pri šolski, ne pri varnostni, socialni ali kateri koli drugi politiki«. 

Občine morajo prvo poročilo o porabi sredstev na podlagi novega ZFO Uradu za narodnosti poslati do 31. marca 2026. Vlada nato na predlog Urada za narodnosti izda odločbo o višini sredstev, ki pripadajo posamezni občini.