Komentar: Delat pejt, ne pa fehtat - o socialni pomoči, delu in pravicah
Ljudstvo je povedalo svoje. Kaj pa bo naredila oblast?
Ko Romi še niso bili Romi in so ciganke hodile od vrat do vrat in prosile gospodinje, ali imajo kakšno kožico ali pa stare čevlje za njene otroke, so skoraj vsakič slišale zgornji stavek, potem pa so vseeno dobile kakšno oblačilo, ki ga je lastnik prerasel, čeveljčke za njene bose otroke in ostanke včerajšnjega kosila.
Pa saj je bilo tisto prosjačenje delo. Precej nehvaležno delo. Naposlušale so se takih nasvetov in psovk, a so s tem delom nekako preživele svojo družino. Danes več ne prosjačijo, preživijo pa s socialno podporo, če jim je kdo ne vzame, preden jim uspe kupiti hrano in obleči in obuti otroke.
Zakaj tak uvod? Ker smo bili Slovenci vedno alergični na tiste, ki niso delali. Ki niso delali, čeprav bi lahko. In na take vrste alergije so merili tisti, ki so referendumu proti politični policiji dodali še tri referendume, pri katerih so računali na določene osebnostne lastnosti in obče znano razpoloženje Slovencev do nekaterih vprašanj, ter tako pozornost usmerili stran od ključnega vprašanja – ne razmišljati in štirikrat obkrožiti za.
Delno jim je uspelo. Večina je na referendumu podprla njihovo namero, da vsem, ki so zmožni delati, a ne delajo, domnevno zato, ker dobivajo socialno podporo, ki da je le potuha za lenuhe, naložijo obvezno in tako rekoč prisilno »družbenokoristno delo«.
Pa pustimo ob strani, da med temi ljudmi ni pediatrov, učiteljev matematike, zidarjev, električarjev, keramičarjev, kuharjev, medicinskih sester in podobnega manjkajočega kadra, da večina teh ljudi nima nobene uporabne izobrazbe in znanja in da si jih delodajalci ne želijo dobiti na grbo.
Tudi to, katerim tujcem odvzemajo pravico do sodelovanja na lokalnih volitvah, veliki večini volivcev ni bilo jasno. Poleg tega, da tujci s stalnim bivališčem v Sloveniji tudi do zdaj niso mogli voliti predsednika države in poslancev državnega zbora, zdaj ne bodo mogli izbirati svojih predstavnikov v lokalni skupnosti, se pravi županov, svetnikov in članov sveta krajevne skupnosti. A le nekateri. Tujci iz Bolgarije, Latvije, Poljske in drugih držav EU bodo to še vedno lahko počeli, ne bodo pa mogli na lokalnih volitvah sodelovati na primer Švicarji, Makedonci, Norvežani, Britanci in Črnogorci.
Pa še nekaj – pravico do stalnega prebivališča lahko dobijo prosilci, ki najmanj pet let neprekinjeno z dovoljenjem za začasno bivanje živijo v Sloveniji in so poleg tega opravili izpit iz znanja slovenščine. Ste razmišljali kaj o tem?
Tretje vprašanje, ki je imelo isti namen kot našteti, je bilo v zvezi s plačevanjem RTV-naročnine. Za vprašanjem, ali si želite plačevati toliko in toliko vsak mesec za javno televizijo in radio, ki ju menda itak nihče ne gleda in ne posluša, se je skrivalo marsikaj. A tu večina volivcev le ni nasedla propagandi.
In zdaj še eno vprašanje. Mislite, da bo domnevna zmaga razuma pri dveh ključnih referendumskih vprašanjih aktualno oblast odvrnila do uveljavitve svoje volje na teh dveh področjih? Napišite odgovor na papirček, dajte ga v predal in poglejte čez eno leto.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.