M. G.

V govoru je spomnila na dogodke v drugi svetovni vojni, ko so bili prizadeti številne družine, skupnosti in narodi, in ko so mnogi trpeli in se žrtvovali, "da bi lahko mi danes živeli lepše in bolje". Ravno zaradi njih "se moramo danes z globokim spoštovanjem, hvaležnostjo in ponižnostjo spominjati takratnih dogodkov". Po njenih besedah je naša skupna odgovornost, da spomin in opomin nikdar ne zbledita.

"Danes velikokrat slišimo besede, naj se vojna nikoli več ne ponovi. Žal pa nekateri teh pozivov ne slišijo. Žalostno je, da ob ljudeh, ki so takšno tragedijo že doživeli, ne zmoremo prevzeti zavedanja o nesmiselnosti vojnega nasilja. Skrb vzbujajoče je, da v 21. stoletju človeštvo tega še vedno ne razume," je dejala.

M. G.

Nerazumno, nehumano in necivilizirano po njenih besedah tudi je, da se danes "prostor za dialog išče šele po uničenju in žrtvovanju več tisoč ali stotisoč življenj". "Žal smo dnevno priča takšnim dejanjem na številnih žariščih po svetu, tudi v Gazi in Ukrajini. Na račun političnih interesov se zakrivajo oči, v ospredje se ne postavljajo odgovornost in moralna presoja ter spoštovanje temeljnih vrednot," je opozorila. Vojno teptanje človekovega dostojanstva in civilnega prebivalstva je po njenem prepričanju nedopustno in nas kot človeštvo pelje v prepad.

Glede 80. obletnice dogodkov v Gornjem Suhorju je dejala, da nas opominja na tisto, "kar moramo skrbno negovati, to so prijateljstvo, spoštovanje in sodelovanje med narodi, pomoč sočloveku, želja po miru in svobodi".

Opozorila je še na obsežno vlogo, ki so jo imeli v drugi svetovni vojni zavezniki, med njimi tudi Združeno kraljestvo, ter izpostavila dobre odnose, ki ga ima danes z njim Slovenija.

M. G.

Da Slovenijo in Združeno kraljestvo povezuje globoko in trajno prijateljstvo, je izpostavil tudi generalmajor Kraljevih letalskih sil Združenega kraljestva Simon Edwards.

Izrekel je iskreno hvaležnost in trajno spoštovanja vsem, ki so pred 80 leti priskočili na pomoč članom posadke strmoglavljenega bombnika, ter poudaril njihovo hrabrost in sočutje. "Prav ljudje te vasi so tvegali lastno življenje in so rešili štiri britanske letalce, ki brez njihove pomoči ne bi dočakali konca vojne," je dejal.

Preberite še ...

· Slovenija

Solidarnost, močnejša od naravne katastrofe

''Ko sem odrasel, sem izvedel, da je strmoglavljen bombnik sodeloval pri napadu v avstrijskem Gradcu. Ko so ga zadeli, je priletel na osvobojeno ozemlje. Nad vasjo se je spremenil v letečo baklo, s padali je odskočilo le pet članov posadke, za preostale je bilo prepozno. Letalo je pri padcu oplazilo našo hišo in jo močno poškodovalo,'' je 90-letni Vladimir Puhek, ki se še živo spominja velikonočnega žarečega neba nad vasjo, danes kazal v smer, kjer je zadonelo in nato treščilo. Tokrat so iz iste smeri priletala tri letala, letala slovenske vojske.

M. G.

Črnomaljski župan Andrej Kavšek pa je ocenil, da padli bombnik ni bil zgolj letalo, ampak tudi "simbol mednarodnega zavezništva, solidarnosti in skupnega boja proti zlu druge svetovne vojne". Vojna je po njegovih besedah za seboj pustila globoke rane, "a tudi nauke, ki jih ne smemo nikoli pozabiti, med drugim, da mir ni samoumeven, da svoboda ni dana, ampak izborjena, in da je dolžnost vseh nas, da ohranimo spomin na tiste, ki so žrtvovali svoje življenje za prihodnost, v kateri danes živimo".

Na Gornjem Suhorju pri Vinici je 31. marca 1945 strmoglavil britanski bombnik, ki je sodeloval pri napadu v avstrijskem Gradcu. V nemškem protinapadu je bil zadet, dokončno ga je onesposobil nemški lovec, ki ga je dohitel nad Celjem.

Iz letala so s padali pravočasno izskočili štirje od devetih članov posadke, ostali pa so skupaj z bombnikom strmoglavili. Štirje so umrli, peti je bil huje poškodovan in je pozneje umrl. Preživeli so 2. aprila 1945 s partizanskega letališča v Beli krajini odleteli v svojo bazo.

Galerija

M. G.