Lidija Markelj

Na Dolenjsko jo je pripeljala ljubezen.

"Pri vas se počutim sprejeto in lepo, vsi so me vzeli za svojo, najbolj pa sem seveda vesela dobrega moža Dominika, tako da mi ni prav nič žal za ta sicer težki korak – selitev iz češke prestolnice Prage v majhno in mirno vas, kot je Zloganje,« odkrito pove Svetlana, ki je prišla skupaj s hčerko Floro, novo zvezo pa je že okronalo tudi rojstvo druge hčerke Olivie.

Svetlana je umetnica

Lidija Markelj

40-letna Svetlana je umetnica. Prav te dni se je s svojimi slikami, ki gledalca popeljejo v čudoviti svet barv in svetlobe, predstavljala v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. To je njena prva razstava v Sloveniji.

Otroštvo in mladost je preživljala v rodnem Minsku v Belorusiji in jasno pove, da pri njih vlada diktatura, tudi družbene razmere so težke, ljudje imajo majhne plače in pokojnine. Živela je v družini z mamo in babico, bile so tri sestre in navajena je skromnosti.

Mladi želijo iz Belorusije

osebni arhiv

»Če zdaj, ko imam tudi sama že 13-letnico, pomislim, da sem kot enajstletna deklica na ulici prodajala časopise ali da so me z vedrom narcis z metrojem poslali na čisto drug konec mesta, na osrednje pokopališče, in sem se vrnila ob koncu dneva, ko sem vse prodala, me je kar groza,« se spominja Svetlana.

Zato ni čudno, da si mnogi Belorusi, zlasti mladi, želijo drugam, v demokratičen in prijaznejši svet. A ne gre kar tako, čeprav mnogi pobegnejo. Svetlano je v Evropo pripeljal študij, ki ji je dal nove možnosti. »Brez vizuma ne moreš nikamor. Sama sem ga dobila za študij. Po končani osnovni šoli in Srednji umetniški šoli Glebova v Minsku, smer oblikovanje, sem šolanje nadaljevala v Pragi na Umetniški akademiji DAMU,« pripoveduje Svetlana, ki je leta 2012 končala študij in pridobila naziv scenografinja za alternativno in lutkovno gledališče.

Delala v gledališču

Ostala je na Češkem, saj je tam imela veliko možnosti za delo, čeprav je življenje v Pragi drago. Svetlana si je že ob študiju denar služila kot garderoberka, v gostinstvu itd., razstavljala je v različnih art caffejih in tudi s prodajo svojih slik zaslužila kak evro. Delala je v različnih gledališčih: pomagala je pri scenah, šivala kostume in lutke. Zasebno je otroke in odrasle poučevala slikarstvo, tako da je s svojo delavnostjo in iznajdljivostjo finančno lahko pomagala celo mami, ki je še edina iz Svetlanine družine ostala doma v Minsku.

Tam skrbi za svojo bolno mamo, vse tri hčere pa so odšle v svet: ena od sester, zobozdravnica, živi v ZDA, druga, ki dela v IT-podjetju, pa si je dom ustvarila na Poljskem. To mamo sicer žalosti, a za hčerke je vesela, pove Svetlana.

Srečanje z Dominikom

osebni arhiv

Svetlano, ki je prepotovala veliko sveta, so pred nekaj leti službeno poslali na študijsko izobraževanje v Maribor, in ko se je na nekem festivalu na gradu Snežnik srečala s prijatelji s fakultete, je spoznala Škocjančana Dominika Zagorca.

Preskočila je iskrica. »A ničesar nisem pričakovala, saj sem videla kup težav – prihajala sva iz različnih držav, v katerih sva imela vsak svojo službo, imela sem že otroka … Ko pa se je čez nekaj tednov z avtom pripeljal na obisk v Prago, sem videla, da je fant resen, in bila sem vesela.« Leto dni sta se Svetlana in Dominik obiskovala enkrat na mesec, kar ni bilo preprosto – kar sedem ur traja vožnja z avtom do Prage ali obratno, a očitno ljubezen premaga vse. Želela sta si zaživeti skupaj in imeti otroka.

Selitev v Slovenijo

osebni arhiv

»Čeprav se je bil Dominik pripravljen preseliti v Prago, sem se raje preselila jaz – želim, da ima otrok stike s sorodniki, z babico, saj je zame družina zelo pomembna. In če živimo v Sloveniji, ima najmlajša hči ob sebi vsaj sorodnike po njegovi strani. Dominik si je že zgradil tudi hišo, skratka zdaj sem tu,« veselo pripoveduje Svetlana in opisuje, koliko težav in stroškov je bilo z birokracijo, da je dobila vse potrebne dokumente za poroko.

»Poročila sva se šele devet dni pred porodom, imela sem že grozno velik trebuh,« pove Svetlana in kaže poročne fotografije. Hči Olivia ima danes že skoraj dve leti in obiskuje vrtec Radovednež v Škocjanu. Najstarejša hči pa je šestošolka in se je kar lepo vključila v slovensko okolje.

Slovenščina izziv

Lidija Markelj

Svetlana zelo lepo govori slovensko, za kar sta bila potrebna trud in volja. »Leto dni sva se z Dominikom pogovarjala v angleščini, odkar pa sem se preselila sem, govoriva le v slovenščini. Zdi se mi zelo lep jezik, ker znam češko, mi je bilo učenje slovenščine lažje. Najtežje so sklanjatve. Rada berem slovensko, poslušam zvočne knjige v slovenščini, obiskovala sem enoletni tečaj na RIC-u in DRPD-ju, kjer je bilo učenje bolj strokovno. Pri vas je res lepo poskrbljeno za tujce, tečaj je brezplačen, ravno tako učbeniki, skratka možnosti je veliko. Zato sem neprijetno presenečena, kadar srečam kakega tujca, ki tu živi že sedem let ali več, ima družino, pa se s svojim partnerjem pogovarja v angleščini. To ne gre!« meni Svetlana.

Hvaležna je tudi sosedom v Zloganju, da so jo lepo sprejeli, da se dobivajo na kavi, in vsako priložnost izkoristi za učenje slovenščine. Trenutno opravlja izpit za avto, saj bi bila rada bolj samostojna, zelo si želi kake službe v svojem poklicu. Pogreša delo v gledališču.

Slikanje za dušo

osebni arhiv

Kot prostovoljka vodi likovne tečaje in delavnice z otroki in odraslimi v knjižnici oz. na RIC-u, z možem Dominikom, ki je tudi umetniško navdahnjen – peče čudovite torte oz. se ob koncih tedna prelevi v slaščičarja –, žonglirata z ognjem. Nastopila sta že tudi v Škocjanu. A Svetlana si vseeno želi bolj stalne službe, saj štiričlanska družina težko živi z eno plačo.

Seveda pa najraje pobegne v svet umetnosti. »Imam milijon idej, ki jih moram dati iz sebe, sicer bom eksplodirala. Najraje ustvarjam v tehniki akril na platnu, delam tudi skulpture iz papirja, slikam na steklo,« pripoveduje Svetlana, ki sta ji blizu naivna umetnost in svet pravljic. To v njenih delih izkazujejo žive barve, ki jih ljubi. Njene slike so tudi na prodaj.

»Imam zlatega moža«

Svetlani je Slovenija postala nov dom in pravi, da je srečna. »Najbolj sem vesela, da imam res zlatega moža. Ne kadi, ne popiva, je prijazen, o vsem se lahko pogovoriva. Rad kuha in vrtnari, ima čut za umetnost in razume moje ustvarjanje. In predvsem me ima rad. Najina ljubezen je še vroča,« se nasmeje sogovornica in doda, da ji je dobro izbiro moža priznala celo njena mama ob obisku Slovenije.

»Dominik je ni pustil doma na kavču, ampak ji je gostoljubno in ponosno razkazal svojo deželo, vozil jo je naokrog in mami je bila prijetno presenečena nad lepotami Slovenije. Rekla mi je, da sem od vseh treh njenih hčera dobila najboljšega moža,« še pove Svetlana.