Po avtocesti tudi brez vinjete? In kaj bo s prireditvami v mestnem jedru?
Javne prireditve v Brežicah bodo tudi v bodoče, kar najbolj pa bodo pri tem prisluhnili prebivalcem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
To je sporočilo z včerajšnje seje brežiškega občinskega sveta, kjer so svetniki ugotavljali javni interes za izvedbo prireditev in drugih dogodkov v starem mestnem jedru Brežic.
V razpravi so se posvečali nezadovoljstvu stanovalcev mestnega jedra, ki so ga ti izrazili tudi v dopisih svetnikom, ter odločitvi občine, da po dosedanjih množično obiskanih javnih dogodkih na glavni mestni ulici take prireditve v starem delu mesta pripravlja tudi v bodoče.
Ali so jih prav slišali?
»Stanovalci želijo samo, da se jih drugače sliši. In mogoče se res nismo dobro pogovarjali z njimi,« je prejeta dopisa in drugače izraženo pripombe stanovalcev komentirala Mojca Florjanič (Gibanje Svoboda). Marjeta Slatner Gerjevič (Neodvisna svetnica) je rekla, da prebivalci očitajo organizatorjem, da pri pripravi dogodkov ne upoštevajo njihovih želja.
Župan Ivan Molan se je, kot je povedal, pogovarjal s prebivalci. Ti postavljajo samo en pogoj: prireditve morajo iz mesta, je rekel župan, ki ne sprejema tega, da bi posamezni pomisleki onemogočili javne prireditve. Župan in še nekateri svetniki so menili, da je pri vsej zadevi potrebno upoštevati, kaj je bilo prej: ali javne prireditve v mestnem jedru ali stanovalci, ki nasprotujejo prireditvam.
Aljoša Rovan (Levica) ima občutek, kot je povedal, da prebivalci zahtevajo umik vseh prireditev iz mesta. Rešitev bi po njegovem lahko bila spreminjanje lokacij posameznih dogodkov v smislu, zakaj bi bili dogodki zmeraj pod istim oknom. »Z oživljanjem mestnega jedra nam gre slabo, in množične prireditve tam očitno niso pravi način za oživljanje,« je ocenjeval Aljoša Rovan, ki ni prepričan, da dogajanje vodi v stanje, ko bodo Brežice klinično mrtvo mesto, ne samo umirajoče mesto.
Selitev po mestu ne pride v poštev
»Ob prireditvah staro mestno jedro diha. Pogovarjali smo se s prebivalci. Želijo premik prireditev po ulici proti gradu,« je povedala direktorica Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice Katja Čanžar.
Toda premikanje ne pride v poštev. Vsako premikanje pomeni nov strošek, ugotavlja župan. Po besedah Čanžarjeve bi na vsaki novi lokaciji morali dogodku ustrezno zagotoviti med drugim elektro priključke. Čanžarjeve tudi ne prepričajo posamezni predlogi, da bi javne prireditve izvedli v prihodnje na travniku pri Vodovodnem stolpu, kajti dogodkom, kakršne so doslej že uspešno izvedli v starem mestnem jedru, daje celostno podobo prav pridih zgodovinskosti in tradicije, in to je staro mestno jedro.
Naj spijo drugje
Premikanja po mestu torej ne bodo izbrali kot rešitev nezadovoljstva v zvezi s hrupom ob javnih prireditvah na odprtem mestnem prostoru. Aljoša Rovan je med rešitve predlagal najem prenočišč za prebivalce v času prireditve, kar so posamezni svetniki pospremili z nasmehom.
Andrej Vizjak (SDS) npr. je poudaril, da je prebivalec starega mestnega jedra in ga javne prireditve ne motijo. Če sledimo razpravi Stanka Tomšeta (Korak naprej in Sonce), se stvari utegnejo sčasoma urediti same po sebi. Osebno je, kot je pojasnil, bližnji sosed Mladinskega centra Brežice. To shajališče mladih in prizorišče generacijsko pogojenih dogodkov je bilo v svojem zgodnjem obdobju nekakšna težje sprejemljiva novost. Ampak stvari so se v Mladinskem centru utirile, navadili so se prebivalci in danes center in prebivalci sobivajo brez pretresov, je sporočal Tomše, ki ne podpira ukinjanja javnih prireditev v starem mestnem jedru niti selitve dogodkov z lokacije na lokacijo.
Svetniki so po razpravi sprejeli sklep, da so javne prireditve v starem mestnem jedru v javnem interesu. Pri tem so, kot rečeno, pustili odprta vrata za pogovore s prebivalci, pri čemer med svoja »pogajalska« izhodišča postavljajo že omenjeni razmislek, ali je občan prišel v mesto, še preden so se začele sedanje javne ulične prireditve v mestnem jedru, ali pozneje.
Svetniški da za Anjo Zevnik in Tamaro Ogorevc
Svetniki so ostale točke obsežnega dnevnega reda obravnavali večinoma hitro, oziroma so jih zaključili s tekočim sprejemanjem predlaganih besedil. Med drugim so podprli imenovanje dveh ravnateljic, Anje Zevnik za Osnovno šolo Velika Dolina in Tamare Ogorevc za Osnovno šolo dr. Jožeta Toporišiča Dobova.
Sprejeli so sklep o financiranju Fakultete za turizem v Brežicah. Potrdili so dokument, s katerim je občina bližje načrtovanemu začetku gradnje večnamenskega doma v Cerkljah ob Krki, za katerega sicer letos obrambno ministrstvo ne bo dalo ob vladnem obisku v Posavju obljubljenega sovlagateljskega denarja. Sprejeli so zaključni račun lanskega proračuna. Pritrdili so predlagani spremembi odloka o ustanovitvi Posavskega muzeja Brežice in cene storitve pomoč na domu.
Vse od pločnika do graščakov
S pobudami in vprašanji so zajeli široko področje in si zanj vzeli spet nekaj več časa.
Pločnik ob cesti Župelevec-Kapele, kdaj bo, je vprašala Štefanija Kržan (Ljudje za ljudi). Ni ga v proračunu, je pojasnil župan Ivan Molan.
Bogdan Palovšnik (Neodvisni svetnik) je predstavil peticijo. Njeni podpisniki zahtevajo, da se do celovite in ustrezne ureditve regionalne ceste Obrežje – Čatež ob Savi začasno ukine obvezna uporaba vinjet na avtocestnem odseku Obrežje – Brežice. »Avtocesta je bila odprta novembra 2004. Ob odprtju je bilo obljubljeno, da se bo izvedla tudi rekonstrukcija omenjene republiške ceste. Uvedba vinjetnega sistema sredi leta 2008 je dodatno pripeljala do tega, da danes to cesto uporablja občutno več ljudi, kot jo je uporabljalo v letih, ko se je cestnina plačevala na Drnovem,« poudarjajo podpisniki peticije.
Mojca Florjanič (Gibanje Svoboda) je opozorila na slabo voljo uporabnikov banke NLB V Brežicah, ki se nezadovoljni z novo lokacijo banke in tudi z organizacijo dela v sami poslovalnici.
Iz pojasnil Ferda Pinteriča (Korak naprej in Sonce) izhaja jasen poziv vsem pristojnim, da čimprej odstranijo nevarno nagnjena drevesa ob cesti proti Sromljam. Drevesa po njegovem občasno tudi že padajo na cesto, kar je nevarno za promet, ter na telefonske kable in jih trgajo.
Marjeta Slatner Gerjevič (Neodvisna svetnica) pa je opozorila na padajoče kamenje blizu gradu na Bizeljskem – območje je po njenem treba zavarovati z mrežami. Zavzela se je tudi za osvetlitev spomenika izgnancem na Bizeljskem, čemur župan Ivan Molan ni prižgal zelene luči.
Darja Bogovič (Korak naprej in Sonce) je izrazila nestrinjanje občanov z ukrepom na cesti na Mostecu, s katerim so pri cerkvi izbrisali »zebre«, prehod za pešce.
Po daljšem času je nekaj lokalne pozornosti spet pripadlo grajskim kaščam v Brežicah. Objekt je prazen. »Kakšen je status teh prostorov?« je bil zvedav Stanko Tomše (Korak naprej in Sonce), ki meni, da bi lahko služile prireditvam. Župan Ivan Molan je pojasnil, da so kašče zasebna lastnina, od Attemsov, graščakov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
