Grabnar spet na cvičkovem tronu, letina prvič brez pozebe in toče
Na 54. Tednu cvička bodo že četrtič okronali istega kralja, letošnje ocenjevanje pa je prineslo tudi rekordno število vzorcev.
Andrej Grabnar z Ardra pri Raki bo krono kralja cvička, kot smo že poročali, nosil še eno leto, že četrto, tretje leto zapored. Tudi tokrat je njegov cviček zmagal med 18 kandidati za kralja cvička in tudi v konkurenci kar 182 vzorcev cvička, kolikor so jih dolenjski vinogradniki letos prinesli na ocenjevanje vin za 54. Teden cvička, eno največjih ocenjevanj vin v državi.
Kralj cvička je sicer tradicionalno vsako leto okronan na Tednu cvička, a je njegovo ime vsakič znano že med ocenjevanjem, ko komisija pride v njegovo klet preverit, ali izpolnjuje vsa merila. In v Grabnarjevi kleti, v katero so lani spravili kar 300.000 litrov cvička, je bilo vse, kot mora biti.
Prvič brez pozebe in toče
Andrej Grabnar je po zmagi povedal, da mu priznanje vsakič veliko pomeni: »To je dokaz, da dobro delamo, da ne popuščamo in da se razvijamo. Vsa družina je popolnoma predana delu v vinogradih in kleti in potem dober rezultat ne izostane.
Lani se je, odkar delam na kmetiji, to pa je že enajst let, prvič zgodilo, da nam je bilo vreme naklonjeno, da ni bilo ne pozebe ne toče, kar se pozna tudi na kakovosti pridelanega.«
Vina za 54. Teden cvička, ki bo vrhunec doživel 22. in 23. maja na novomeškem Glavnem trgu, so ocenjevali v prostorih novomeškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda. Na letošnje ocenjevanje vin je komisija Zveze društev vinogradnikov Dolenjske dobila 623 vzorcev, kar je za 43 oziroma dobrih sedem odstotkov več kot lani, ko se je število vzorcev glede na predlansko ocenjevanje zvišalo za prav toliko.
Med vzorci je bilo pričakovano največ cvička, 182 vzorcev, od tega jih je 18 kandidiralo za kralja cvička. Sledita dolenjsko belo z 92 in frankinja z 72 vzorci. Med zanimivejše sodijo tudi različna peneča vina, ki jih je skupaj za 37 vzorcev, rosejev je 17, rumenega muškata pa 15. Na ocenjevanje so dolenjski vinogradniki prinesli tudi štiri predikatna vina, različnih vin pa je petdeset, poleg omenjenih tudi gammay, kerner, regent, zweigelt, scheurebe, dišeči traminec, muscaris, pa tudi bolj tradicionalna, kot so kraljevina, žametna črnina in laški rizlig.
Domačim licenciranim ocenjevalcem so se tokrat pridružili tudi njihovi kolegi iz kmetijsko-gozdarskih zavodov s Ptuja, iz Maribora, Murske Sobote in Nove Gorice. Pred začetkom ocenjevanja je zbrane nagovoril predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Miran Jurak, ki je tudi organizator ocenjevanja. Opozoril je na težke razmere v vinogradništvu na Dolenjskem in na boj za ohranjanje vinogradniških površin ter poudaril večje število vzorcev vin, kar opozarja tudi na večjo skrb za kakovost.
Šampionska naslova Jožetu Bevcu
Ob koncu ocenjevanja je komisija razglasila devet prvakov, dva šampiona in mladega vinarja leta.
To je Matic Rajar z Roj, ki je prejel veliko zlato medaljo za traminec letnika 2025 in z rizlingom letnika 2024 postal prvak laškega rizlinga. Dve tituli je osvojil tudi Robert Jarkovič z Broda v Podbočju, ki je postal prvak chardonnayja in prvak modre frankinje tekočega letnika. Kar trije naslovi so šli k Bevčevim v Dolenjo Dobravo. Matic Bevec je postal prvak rumenega muškata, Jože Bevec pa s suhim jagodnim izborom šampion prireditve, prvak traminca in šampion tekočega letnika. Tudi klet Muhič vina s Češnjic je dobila dve nagradi – prvak sauvignona in prvak penečih vin. Naslov prvaka modre frankinje starejših letnikov je pripadel KZ Krško, prvak laškega rizlinga pa je z isto oceno kot Matic Rajar postal tudi Klemen Drenik iz Jablana.
Pred začetkom ocenjevanja je župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni poudaril tradicijo, ki jo na Dolenjskem predstavljata vinogradništvo in tudi sama prireditev Teden cvička, ki je poleg vsega drugega tudi lepa priložnost za druženje.
»Del tradicije pa je tudi, da ob velikih uspehih našega gospodarstva in našega kraja nazdravimo s cvičkom, kar smo lahko storili tudi ob občinskem prazniku, ko ob 661-letnici mesta ugotavljamo, da smo v 21-letnem časovnem oknu prišli do škofije, poklicnega gledališča in zdaj še nove javne univerze. Vse te uspehe Novo mesto črpa iz svoje bogate tradicije, katere pomemben del je tudi cviček oziroma vinogradništvo,« je med drugim povedal župan.
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in predsednik ocenjevalne komisije Damijan Vrtin je opozoril, da je pred ocenjevalci – sam kot predsednik ni ocenjeval – težka in odgovorna naloga, saj gre za prestižno ocenjevanje: »Vsi ti vzorci so bili že ocenjeni na društvenih ocenjevanjih, tako da gre tu za neke vrste finale. Vsak si želi čim boljše ocene. Vesel si, če zmagaš, in malo manj vesel, če nisi ravno prvi, a pomembna je kakovost, ki raste. In prav taka ocenjevanja bistveno pripomorejo k večji kakovosti.«
Kakovost ni naključje
Da kakovost vina ni naključje, pa meni tudi cvičkova princesa Ajda Lea Jakše: »Je plod celoletnega procesa od vinograda do kleti. H kakovosti prispevajo na eni strani naravni dejavniki, kot so letnik, vreme in zdravstveno stanje grozdja, na drugi strokovne odločitve vinogradnikov in vinarjev. V prepletu vseh teh dejavnikov nastane značaj vina. Vino nas pri tem uči potrpežljivosti, saj se ničesar ne da prehiteti.«
Piko na i vsem tem razmišljanjem je postavil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek: »Taki dogodki, kot je to ocenjevanje, pomembno prispevajo h kakovosti pridelave, zato jih zbornica tudi vedno podpira. Le s kakovostjo bomo na svetovnem trgu lahko prepoznavni in uspešni.«
Dejal je še, da ves trud stroke in pridelovalcev vedno ne prinese uspeha, saj se slovensko vinogradništvo ta trenutek spoprijema z veliko nadlogo, zlato trsno rumenico, zaradi katere nekateri tudi obupajo, a se morajo z njo spopasti z vsemi sredstvi. Sam je optimističen in prepričan, da bo tudi zlata trsna rumenica kmalu le še ena od običajnih motenj, ki jo bodo pridelovalci brez težav obvladovali, tako kot se je to v sadjarstvu zgodilo s hruševim ožigom.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.