Dejan Nikolič

##IMAGE-3626474##

V letošnji akciji Ljudje odprtih rok, v kateri predstavljajo humanitarno delovanje posameznikov, skupin in podjetij na različnih področjih, so posebna komisija in bralci revije Ženska za darovalko leta izbrali Nušo Derenda, priljubljeno pevko iz Artič. Čeprav ima veliko obveznosti, se vedno rada odzove, ko jo vabijo na dobrodelne koncerte.

V jutrišnji številki Dolenjskega lista objavljamo intervju z njo,v katerem je med drugim povedala, zakaj nastopa na dobrodelnih prireditvah, kako je preživela božič, kje bo zadnji večer v letošnjem letu, pa tudi kako gleda na pevsko kariero svojega sina Matevža, v čem je skrivnost njenega mladostnega videza, nekaj besed je namenila tudi spominom na pred kratkim preminulo pevko Simono Weiss.

Kaj vam pomeni naziv darovalka leta?

Bila sem presenečena, ko so me poklicali in povedali, da sem kandidatka za ta naziv. Lepo je in dobro se počutim, ko vidim, da so opazili moje delo. V vseh teh letih, odkar sem na samostojni glasbeni poti, sem veliko nastopala na dobrodelnih prireditvah in darovala predvsem svoj čas. Če imaš veliko nastopov, če ti gre dobro, si pač rečeš, da boš v dobrodelne namene namenil čas, ki bi ga lahko preživel tudi drugače, z družino na primer.

Matevž je začel stopati po vaših pevskih stopinjah. Kako kot mama gledate na njegovo odločitev?

Želim si, da bi delal, kar ga res veseli, in če je to petje, super. Nočem, da bi se že zdaj govorilo, da je že ne vem kakšen pevec. Petja in nastopanja se je šele začel učiti, za sabo ima nekaj nastopov, imel je priložnost, da se je pokazal, a potrebuje še nekaj let, da bo dozorel.

Sta se s pred kratkim preminulo Simono Weiss poznali?

Osebno se nisva zelo dobro poznali, saj ko je ona imela največje uspehe pri nas, sem jaz pela še v tujini. Poznam njene pesmi, ki so jih ljudje dobro sprejeli, saj so ljudske in poslušljive. Na njenem vrhuncu sem čutila rivalstvo med njo in Heleno Blagne. Simona je enkrat na nepravem mestu ljudi povabila na svoj koncert, kar zdaj ni več problem, in zaradi tega so jo verjetno malo umaknili s scene. Ali pa je bilo tako samo videti in se je sama umaknila. Letos je njen starejši sin diplomiral in jaz sem pela na podeljevanju diplom. Simono sem opazila v publiki in mislila sem si, da je še vedno ista. Po prireditvi sem se o splošnih temah pogovarjala z njo in njenim možem, še s sinom sva se fotografirala. Kmalu po tistem sem slišala, da je zbolela. En teden po najinem srečanju je dobila diagnozo.

Celoten intervju si lahko preberete v jutrišnjem Dolenjskem listu.